Nazadnje so padle Pičke, Kruto razpoloženje, Veliki šoping, Mala šola muharjenja, Odbite arktične zgodbe, Sartrov lijak, Kafka: Opis nekega boja in druge zgodbe, Kafkova juha, Japonske novele in Puškin: Povesti, članki, pisma, v tem vrstnem redu. Ker je zadnja od njih padla že pred mesecem, je za ta zapis že skrajni čas. Pa začnimo.
.
Pičke / Juan Manuel de Prada, 1997 / Beletrina, 2003
Kaj jaz vem... Tale je malo preveč resno vzel tisto, da je ženska tista nepotrebna navlaka okrog p..., pa smo dobili razvlečeno in dolgočasno jamrarijo, natisnjeno med platnice. Tule imamo tudi primer, kako se izogibanje iteracijam sprevrže v za lase privlečeno izumljanje terminologije. Pa saj, to bi bilo treba brati kot knjigo o čustvih, spominih - ampak mene vse skupaj, takole zapakirano - odbija.
.
Kruto razpoloženje / Jordan Radičkov, 1965 / Slovenska matica, 2006
Pisanje tega popularnega Bolgara me močno spominja na Vlada Žabota, kar seveda ni kompliment. Ampak iz spremne besede sem se naučil, da je bilo pisanje o zarukanih kmetavzih bolgarskega podeželja pravzaprav izraz subtilnega protikomunističnega uporništva, kar pa je seveda vredno vse hvale. No, določene zgodbe so v resnici kar zabavne - priporočati pa ravno ne upam.
.
Veliki šoping / Ante Tomić, 2005 / V.B.Z. Ljubljana, 2006
Kratke zgodbe iz sodobne Dalmacije. Fajn, denimo za na plažo.
.
Mala šola muharjenja (in drugi napotki) ter kratke zgodbe (in ribji katekizem) / Andrej Lupinc, CZ 2009
Mala šola muharjenja (in drugi napotki) ter kratke zgodbe (in ribji katekizem) / Andrej Lupinc, CZ 2009
Užitek je brati pričevanje strastnega človeka. In ta debeli špeh, poln krajših, daljših zgodb in celo pesmic, je ena sama oda muharjenju. Niti sanjalo se mi ni, da se da o čudnem načinu ribolova z mahanjem z nekakšnimi kičastimi cufki tik nad gladino - povedati kaj tako globokega, doživetega in strastnega. Meni se je muharjenje prej zdelo kot nekaj izrazito dolgočasnega, dodaten odpor pa se me je polotil zaradi medijskih objav o aristokratskem hobiju tajkuna Bavčarja, ko je bil Istrabenz na vrhuncu (kako je muharil na Alaski ipd). Muharjenje je seveda aristokratski šport, sploh v takih dimenzijah - za obhajanje najlepših potočkov sveta je potreben denar, za neskončno postavanje in mahanje s palico pa čas. Čas in denar sta danes statusna simbola - razkoš pa se najlepše manifestira z nesramnim razmetavanjem dragocenih dobrin. Ni treba posebej razlagati, da je tovrstno muharjenje precej bolj potratno kot tipično golfarjenje.
Ampak, pazi: Lupinc je napisal tako dobro, da pri še tako zakrnjenem bralcu odpor do gnilega elitizma - zvodeni. Človek je brihten, izkušen, poln anekdot, strasten in, kar je ravno tako pomembno, čudovito pismen.
Jaz sem navdušen. Zelo, zelo priporočam!
.
Odbite arktične zgodbe / Jørn Riel, 1974 / Didakta, 2006
No, te zgodbe so res odbite. Najbrž je po sredi surova, odbita pokrajina, kjer zdržijo le surovi, odbiti ljudje... In k odbiti materiji lepo paše naiven, nevtralen pisateljski pristop, ki bi se ga dalo interpretirati tudi kot cinizem. Priporočam!
.
Sartrov lijak / Mark Crick, 2008 / Vale-Novak, 2010
Knjiga, kakršne grejo najbrž dobro v promet, denimo za darila. In knjiga, o kakršnih izvemo prav vse že s platnic.
"Praktični nasveti za domače mojstre, literarne sladokusce". Ja, dobro se je spomnil - DIY v kombinaciji s klišeji literarne zgodovine. Med branjem sem testiral, koliko sem načitan - in samo enega ali dveh avtorjev nisem obvladal. No, moram pa pohvaliti izjemne ilustracije - tudi te je zagrešil avtor, ki je sicer fotograf.
.
.
Opis nekega boja in druge zgodbe / Franz Kafka / Beletrina, 2009
"Skice - črtice - novele II". Stvar je podobna kot prvi del - napaberkovani krajši in daljši, bolj ali manj ohranjeni zapiski. Tipično "recesijsko" vzdušje in očitna odsotnost optimizma... Kafka je itak Car, priporočam!
.
Kafkova juha / Mark Crick, 2005 / Vale-Novak, 2007
Knjiga, kakršne grejo najbrž dobro v promet, denimo za darila. In knjiga, o kakršnih izvemo prav vse že s platnic.
"Popolna zgodovina svetovne književnosti v štirinajstih receptih". Ja, dobro se je spomnil - kuharija v kombinaciji s klišeji literarne zgodovine. Med branjem sem testiral, koliko sem načitan - in samo enega ali dveh avtorjev nisem obvladal. No, tu pa lahko poleg ilustracij pohvalim tudi recepte.
.
Japonske novele / Alma Karlin, 1936 / Mohorjeva, 2006
O Almi Karlin sem vedel, da je bila slovenska svetovna popotnica. Ampak te zgodbe ne odražajo pretiranega "slovenstva" - napisala in objavila jih je v nemščini, sicer pa so to, se mi zdi, zgodbe iz in o daljni deželi, namenjene tešenju radovednosti splošnega srednjeevropskega bralstva. Alma Karlin, po tej knjižici sodeč, torej ni bila pretirana aktivistka v smislu "narodnega buditeljstva" - ampak je pa še vedno "naša", kenede.
.
Povesti, članki, pisma / Aleksander Sergejevič Puškin / DZS, 1970
O Puškinu sem že veliko slišal, od nekdaj se mi je zde kul. Kul je bil tudi v svojem času, saj mu je uspelo prepričati tedaj najbolj popularno bejbo v vsej carski Rusiji, Natalijo Gončarovo. Ker pa se je zavedal, da je njegova popularna, 13 let mlajša, poželenja vredna bejba, tudi radoživa, je postal strašno ljubosumen. Ko se je torej začelo govoriti, da jo je uspel prepričati tudi tedaj 25 let star francoski japi Georges d'Anthes, ga je tedaj 37 let star Puškin tako užalil, da mlajši ni imel druge izbire, kot da ga povabi na dvoboj. Čeprav se je Francoz tik pred tem demonstrativno oženil z Natalijino sestro Ekaterino, tako da sta bila s Puškinom v svaštvu! No, mladi Georges je svojo čast uspešno opral, je torej Puškina po pravilih ubil (no, smrtno ranil - umrl je šele čez 2 dni), človeški rod pa je ostal brez enega boljših sinov.
V tem zborniku ni niti Jevgenija Onjegina, niti Borisa Godunova - dobi pa človek kljub temu dober uvid v razlog Puškinove nesmrtnosti. Posebej sem pa navdušen nad njegovimi časopisnimi kritikami in osebno korespondenco - res je bil en nagajivček! Priporočam.
.
Lahko noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar