torek, 8. februar 2005

Feng Shui

Ko delam ponoči, ponavadi poslušam nočni program. V soboto je bilo posebej zanimivo.
Po moje obstajata dve vrsti šarlatanov: tisti, ki služijo na račun tuje nesreče, in oni, ki najprej sejejo strah, pa šele potem služijo na račun tuje nesreče.
V zvezi s stanovanji je pri nas nesrečnih veliko ljudi. Razumljivo je, da so nesrečni stanovalci socialističnih blokov (tudi sam sem živel v Fužinah). Na prvi pogled manj razumljivo je, da so nesrečni tudi stanovalci tipičnih slovenskih prostostoječih enodružinskih hiš.
Človeku, ki živi v pretesnem, nefunkcionalnem stanovanju v kakem razpadajočem bloku, za mračnimi hodniki, s čudnimi sosedi, s sanjami o lastnem vhodu, o koščku trate, se ne spodobi težiti s tem, da mora biti po kitajskem horoskopu okno na isti steni kot vrata, da mora biti spalnica izredno velika, da je vhod tako blazno pomemben in da akvarij nikakor ne sme biti pod stopnicami.
V sloveniji je, res, skupaj z vikendi 400.000 stanovanjskih hiš. Povprečna slovenska hiša stoji na 600 - 800 m2 veliki parceli in je črnograditeljska izboljšava enega od treh najcenejših tipskih projektov. Stoji ponosno na sredi parcele in ima okna na vse štiri strani. Okna na vse štiri strani imajo tudi vse sosednje hiše, tako da se stanovalci vseh hiš skrivajo za (naj mi Nizozemci oprostijo, če ne poznajo pomena te besede) firnki. Ne samo da je podkletena, poleg pritličja in podstrešja ima ponavadi še nadstropje, ja, bruto 300 kvadratov! Ker so navadna okna cenejša od jaškov s kletnimi, je slovenska hiša dvignjena iz zemlje za pol etaže. Ker je cela hiša prevelik zalogaj, je končano le stanovanje v pritličju, kakih 80 kvadratov. Ker je hiša dvignjena za pol etaže, se v stanovanje v pritličju pride po stopnicah. Ker je stanovanje, kjer se v slovenski hiši živi, odrezano od sicer primerno velike parcele, ima slovenska hiša balkone. Tista, ki ima več balkonov, je lepša. Ker imajo balkone tudi vse sosednje hiše, na balkone nikoli nihče ne stopi. Na balkonih se (res, poglejte, tudi pozimi) sušijo cote. Tiste hiše, ki niso dvignjene za pol etaže, so dvignjene za celo etažo. Te imajo v pritličju garažo. Tiste ki nimajo garaže, imajo prizidek. Nad garažo imajo te s prizidkom teraso. Ker terasa zamaka, imajo teraso pokrito. Boljša je tista hiša, ki ima največjo in najbolj pokrito teraso. Ker je na terasi dogčas in mračno, ni tam nikoli nikogar.
Okrog hiše, na zemlji, ki stane v okolici Ljubljane po 300 mark kvadratni meter, raste zelenjava.
Ljudje, ki morajo živeti v slovenskih hišah mislijo, da so nesrečni zaradi česa drugega. Ti ljudje iskreno verjamejo, da bi morali biti zaradi slovenske hiše srečni, drugi pa da jim zavidajo (kar je na žalost menda celo res).
Ljudem, ki so se zakockali s svojo življenjsko investicijo, v kateri je kvaliteta stanovanja in življenja enaka kvaliteti stanovanja in življenja v socialističnih blokih, pa tega, pomislite, niti tako ne dojemajo, tem ljudem se ne spodobi težiti s tem, da morajo na poti do sreče požagati najljubše drevo. Da morajo že tako nefunkcionalen tloris, sestavljen iz samih lukenj in hodnikov dodatno uničiti zato, da energija ne bo ušla skozi, ampak da se bo zapletla v labirintu, se dokončno zaciklala, obupala in se vdala.
Ko slišim "energija", se primem za pištolo.
Slovencem želim, da bi znali poiskati vzroke za svojo nesrečo, in da bi rešitev za svoje probleme znali poiskati pri tistih, ki jim morda res lahko pomagajo (na primer pri kakem od 2000 slovenskih univ.dip.inž.arhov ali kakem od 500 štud.arhov).
Vrli gostji nočnega programa (in stotinam podobnih) pa polagam na dušo, da naj svoje storitve imenuje s pravim imenom. Če gospa nudi toplo besedo nesrečnim in osamljenim, naj reče: nudim toplo besedo nesrečnim in osamljenim. Pot do dobrega denarja tako ne bo nič manj plemenita, se bo pa na njej elegantno izognila ekskurzu v vode, ki so domena drugače poklicanih.
Vrli gostji nočnega programa pa seveda tudi svetujem obilo rezanega cvetja, o katerega vplivu na posteljno veselje je tako modro svetovala poslušalki z rdeče pobarvano spalnico.
Lahko noč!

6 komentarjev:

  1. res, dejansko me je melo da bi poklical na radio. jasno, to se mi sicer zdi enako pathetic kot pisanje pisem bralcev.
    (sej bloganje je pa kul, a ne?)

    OdgovoriIzbriši
  2. Res je! Bivanjska kultura v tej državi je totalno na psu. Mogoče bo pa feng shui vplival vsaj na naslednje novopečene bogataše,ki bodo zidali, da bodo začeli vsaj razmišljati o tem. Wishful thinking, a? Ko zadanem na lotu tiste silne miljone se ti pa oglasim, moja hiša bo zagotovo brez balkonov in ne bo večja od 120 kvadratov!

    OdgovoriIzbriši
  3. Zmajčka, stanovanje z lastnim vhodom, kosom trate in funkcionalnim tlorisom bi moralo biti standard, ne pa glavni dobitek.
    Verjemi, kdor je zadel na lotu, stanuje v eni tistih novih, velikih, nakičenih hiš s štukaturami, stolpičem in betonskimi balustradami po balkonih. Sladoledne torte. Nekaj jih je zraslo na primer na Brdu, blizu novega hotela Mons. No, pa res, bom kdaj kako objavil pa skup ocenimo.

    Domen, your english is excellent! Maš kak Lfile zame, da ti ga skomentiram?

    OdgovoriIzbriši
  4. Nisem mogel mimo brez komentarja na Tipicno slovensko hiso. Moras vedet, da so pred cca. 25 leti obstajali nacrti his. Tipski in res velika izbira. Se je pa gradilo z namenom, da cimlazje omogociti oz. resiti stanovanjski problem svojcem, kar danasnji nacrti his tega ne predvidevajo. V vsem tem danasnjem egoizmu, pa se je le pokazala potreba po hisah izpred 25 let, saj mladez nima dovolj sredstev za gradnjo in nakup stanovanja in vsak tisti prazen prostor na podstresju ali v kleti je zelo dobrodosel. Vsaka cast vsakemu, ki je takrat uspel s svojimi rokami zgraditi hiso, ob taksni izbiri gredbenega materiala in ostalih sredstev, ki jih je ponujala takratna titova jugoslavija. Firnki so pa nekaj tapravega, ne bos verjel kako so uporabni.
    Koliko his si ze zgradil?

    OdgovoriIzbriši
  5. J, hvala za komentar. Zamujam, ker me spet par dni ni bilo.
    Med drugim je na moji polici "Katalog tipskih projekata kuća, 7. izdanje, 1986". 500 načrtov, ampak še vedno slaba izbira.
    Zidati preveliko hišo za sebe in družine potomcev ni samo vsiljivo in samovšečno, ampak predvsem iracionalno, potratno. Kdor je zidal preveliko hišo bi lahko mnogo bolje živel v primerneje zasnovani, ki bi jo lahko celo končal, s presežkom denarja pa si magari kupil jadrnico. Danes mladi bi raje kot v kompromisih pod isto streho s starši, živeli v lastnih hišah.
    Firnki so nujno zlo, malo ljudi je pripravljenih svojo zasebnost živeti javno. Ampak kdor ima lastno hišo na 800m2 zemlje, firnkov ne bi smel potrebovati.
    Lastne projekte bom lahko podpisoval po diplomi, 3 letih prakse in projektantskem izpitu.
    Narisal sem samo eno hišo, ki so jo postavili delavci in že stoji, tudi fizično pa sem precej delal na 3 hišah; o svojih DIY izkušnjah pišem v prispevkih na to temo.

    OdgovoriIzbriši