torek, 16. februar 2010

Ribe napihovalke

Za slovenske ribe napihovalke je značilno, da se v težavah potuhnejo.
.
Za tiste v Rdečem morju pa velja, to je res zanimivo, ravno obratno - ko naletijo na problem, se strašno napihnejo in našopirijo bodice.
.
Na zalogi imam precej rib iz reda Tetraodontiformes, najbolj čudne pa so seveda tiste iz družin
Ostraciidae (škatlaste ribe),
Tetraodontidae (napihovalke) in
Diodontidae (ježevke).
Ampak ker je treba iti po vrsti, bom začel z zanimivo vrsto dvozobih ježevskih napihovalk.
.
Kako se temu čudu reče po slovensko, bo gotovo razložil kak komentator, najbolj točno pa je povedati, da se tisto, čemur se po angleško pravi
"Spotbase burrfish", latinsko imenuje "Cyclichthys spilostylus".
Danes bom samo o tem.
.
.
Ta stvar se ne premika hitro, je pa loviti z roko kljub temu ni priporočljivo.
Za začetek ima izredno močan kljun, s katerim lahko lomi korale, brez problema pa lahko odščipne tudi kak prst.
Jesti tega tudi ni pametno.
Človek lahko namreč stakne ciguatero.
Povrh pa ta živad, podobno kot druge ježevke in napihovalke, denimo fugu - vsebuje tudi Tetrodotoksin - strup, ki je 100x močnejši od cianida.
.
Na spodnjih dveh slikicah se da videti, kako to čudo maha s krili.
.
.
Baje zrasejo do 34 cm, ampak jaz v ta podatek dvomim.
Če ne gre za drugo vrsto, potem je tu dokaz, kak oduren spaček postane žival, ki doživi pol metra (tako čez palec sem ocenil).
Res, tako veliko bučo ima le še govedo.
Oči pa so itak kravje.
.
Lahko noč.

1 komentar: