petek, 30. september 2005

Prispevek k nacionalnemu stanovanjskemu programu

Ob popolnem porazu obstoječe stanovanjske politike bom razmišljal neobremenjeno.
Čas je za spremembo paradigme!
.
pomen

.
Spreglejte, da je stagnacija na stanovanjskem področju širše škodljiva!
Stvari so povezane:
- Mladi diplomirajo v 6-7 letih, namesto v 2-3; leta, ko so najbolj sposobni, se množično poganjajo v zrak. Zakaj tega potenciala ne vključite v gospodarstvo? Država naj omogoči pogoje za učinkovito šolstvo in neha zlorabljati "status študenta" za prikrivanje brezposelnosti mladih!
- Pri nas mladi pri starših živijo do 30., v Skandinaviji se povprečno osamosvojijo pred 22. letom!
- Kako si brez možnosti za primerno stanovanje omisliti družino? V razvitem svetu se povečuje razred mladostnih samcev. Kolikšen delež jih pri nas živi samsko, ker si družine ne morejo privoščiti?
- Nihče ne želi biti "slepa veja evolucije". Poskrbite za družbo, naklonjeno družinam. Če hočete otroke, dajte stanovanja, namesto da govorite o obdavčevanju samcev.
- Ali je luknja v zanikrnem bloku primerno družinsko stanovanje? Stanovanje, primerno za mlado družino, je hiša z lastnim vhodom in trato! Dvignite splošni stanovanjski standard; ne zidajte blokov, postavite naselja vrstnih hiš!
.
Priznajte pomen, ki ga ima stanovanjska politika na ekonomsko učinkovitost države in blaginjo prebivalcev!
Začnite razpravljati na Forumu 21 in Zboru za republiko, zberite skupaj ministrstva za delo, okolje, kmetijstvo in finance, pa še za visoko šolstvo, lokalno samoupravo, promet in gospodarstvo, pretehtajte sinergijske učinke in se lotite dela! Tačas pa študentje na ulico demonstrirat!
.
zemljišča
.
V Sloveniji živi 98 ljudi/km2. V Veliki Britaniji 246/km2. Na Nizozemskem 484/km2!
Da je pri nas pomanjkanje zemljišč za gradnjo, je vendar noro! Situacija je ustvarjena umetno! Stanje je v interesu lene birokracije, ki po liniji najmanjšega odpora ohranja status quo, in v interesu pokvarjenih posameznikov in pokvarjenih lobijev, ki jim pustimo zganjati korupcijo.
.
Edina razlika med zazidljivim in nezazidljivim zemljiščem je formalizem, ki je večinoma v izključni pristojnosti občin. Razlika v ceni je lahko 100kratna.
Naredite zemljo zazidljivo!
.
Kmetje in urbanisti, podprti s "strokovnimi" lobiji, čvrsto stojijo na okopih.
- Kmetijstvo prispeva pod 3% BDP. Kmetje s svojimi pridelki ne bi preživeli na trgu. Glavni pridelek kmetov so - subvencije. Utemeljitev: kmetje skrbijo za "kuturno krajino". Jasno je torej, da kmetovanje ni rentabilno!
- Glavni, edini motiv dela vseh strokovnih služb, mora biti blaginja državljanov! Ohranjanje biotske raznovrstnosti, čistega okolja, tradicionalnih vzorcev poselitve in arhitekturne dediščine je v funkciji blaginje državljanov! Ohranjanje obstoječe urbanistične in arhitekturne zbrke na področju razpršene stanovanjske gradnje ne koristi nikomur! Prenovite 400.000 zafuranih prostostoječih enodružinskih hiš v Sloveniji! Zaokrožite zafurane predmestne satelite - z novimi naselji nizke zgoščene zazidave! Izboljšajte prometno infrastrukturo! V mestih in predmestjih uredite javni promet! Arhitekturni dediščini vdihnite vsebino, oživite zapuščena mestna jedra - kjer nimate idej in denarja, pa prepustite pobudo zasebnim investitorjem!
.
- Močno obdavčite obstoječa mrtva zazidljiva zemljišča, in pojavila se bodo na trgu!
- Zaokrožite mesta! Naredite zazidljivo vso zemljo znotraj ljubljanskega AC obroča! Preženite kmete iz mest!
- Državni in mestni skladi naj nehajo špekulirati z zemljišči! Naredite zemljo zazidljivo, ni važno kdo je lastnik, jo obdavčite, in pojavila se bo na trgu!
- Ljudem boste pomagali z ukrepi, ki bodo povečali ponudbo! Če bo zemljišč dovolj, bodo cene padle. Če boste na trg silili izključno denar, bodo cene zrasle.
- Če je njiva, odmaknite zemljo; če je gozd, ga izkrčite; če je breg, naredite polvkopane hiše; če je močvirje, zabijte pilote! Brez skrbi, v primerjavi s trudom, vloženim v nizozemske polderje, je to kozmetika.
- Določite rento, ekvivalentno izpadu dohodka kmetijskih subvencij, in naredite zemljo zazidljivo! Kupci bodo ta strošek z veseljem pokrili.
- Razpišite natečaj za "naselja za družine", postavite merila za "sodobno slovensko družinsko hišo". Konkretna zemljišča komunalno opremite in zgradite zelena naselja! Ali prodajte opremljena zemljišča in pustite ljudem, da po predpisanih načrtih gradijo v lastni režiji! Pomagajte mladim družinam z dolgoročnim najemom zemljišč ali z dolgoročnim odlogom plačila!
.
stanovanja
.
Stanovanjski sklad RS je v 4 letih zgradil 1000 stanovanj. Rezultat obstoječe stanovanjske politike: stanovanja še nikoli niso bila tako draga, tako nedosegljiva. Mladi improvizirajo pod isto streho s starši. Mladi ki uspejo kupiti stanovanje, so zapufani do penzije. Za luknje v blokih. Otroci, "naše največje bogastvo", bodo odraščali v luknjah v blokih, ob zapufanih starših.
.
V 70tih in začetku 80tih, v socialistični Jugoslaviji, so v Sloveniji zgradili tudi po 30.000 stanovanj/leto! Kadrovsko stanovanje je bilo nekaj normalnega! Pomislite, stanovanj je bilo toliko, da so "kadrovska" stanovanja dobivali nekvalificirani delavci! Rekli boste, da so to slaba stanoivanja v socialističnih soseskah. Ampak ta ista stanovanja se danes, 30 let stara, prodajajo po 1500 EUR/m2!
.
Trdim, da je slabih blokovskih stanovanj v socialističnih soseskah dovolj. Trdim, da je politika Stanovanjskega sklada, ki gradi nova, draga "socialna" stanovanja, napačna. Trdim, da je stanovanjski standard pri nas slab.
Čas je, da si postavimo visoke cilje!
.
Namesto gradnje blokovskih stanovanj, ki sicer na prvi pogled izgleda kot odgovor na potrebe iskalcev, predlagam popolnoma nasprotno usmeritev. Upoštevajte "filtriranje" - termin sem prvič zasledil v neki knjigi dr. Srne mandič.
Torej, ponudba na vrhu stanovanjske piramide sproži verigo selitev (filtriranje), tako da z eno hišo lahko iz trga umakneš 4-5 statističnih iskalcev (podnajemniška soba > garsonjera; garsonjera > enosobno; ...; tri,štirisobno > hišica).
.
Če primerjamo našo državo z zahodno in severno Evropo, najbolj izstopa ena stvar. Pri nas praktično ni organizirane nizke zgoščene enodružinjske gradnje. Imamo pa ogromno neracionalnih hiš s slabimi stanovanji, v potratnih razpršenih naseljih, ki kazijo prav vso Slovenijo, kakršnih ljudje v lastni režiji zgradijo po 8000/leto od 70tih do danes.
Zgradimo vrstne in verižne hiše z atriji, v urbanistično dognanih, racionalnih naseljih! Kakršne so npr. Murgle Franceta Ivanška, zasnovane pred 40 leti.
.
Kompleksna naloga bi lahko postopno izboljšala videz pokrajine.
Nova naselja bi lahko zgostila primestja, da bi uvedba mestne železnice postala izvedljiva. Na splošno je vzporeden projekt izboljšave stanovanjskega standarda tudi racionalizacija prometne infrastrukture.
.
Premik stanovanjskega standarda na kvalitetnejši nivo bi omogočil boljše življenje ljudi, boljše pogoje za družine. Srečni ljudje so ustvarjalni in učinkoviti, dobri delavci in davkoplačevalci. In marsikdo bi se odločil za kakšnega otroka več.

14 komentarjev:

  1. Ko bi bilo še eč takih kot si ti...

    OdgovoriIzbriši
  2. Sorry sem nerodna...hotela sem povedati, da se globoko strinjam s tvojimi razmišljanji...
    Ko bi bilo še več takih kot si ti...komaj čakam da berem iz dneva v dan bolj zanimive teme...

    OdgovoriIzbriši
  3. Namesto bloga se zmeni za kolumno v Sobotni prilogi!

    OdgovoriIzbriši
  4. Hear here! Se podpisem pod to! V tej drzavi sta tako (celostna) stanovanjska/urbanisticna politika kot prometna v cistem k**cu. Oz. sploh ne obstaja. :o

    OdgovoriIzbriši
  5. ... ne samo da se jaz podpišem, za to se pa bi dalo zbrat tudi 40.000 podpisov! In ajde na zakonodajni referendum!!!

    OdgovoriIzbriši
  6. hvala za vzpodbudne komentarje!

    to je resna stvar, o tem je počasi treba začet govorit.

    govorite!

    OdgovoriIzbriši
  7. Tole sem napisal v enem zamahu in določene stvari bi bilo dobro podrobneje pojasniti, da ne bo nesporazumov. Ne vem pa če na tem mestu, ker lahko stvar hitro postane nepregledno preobširna. Po odzivu sodeč pa pamflet že funkcionira kot je bilo namenjeno - berete in razmišljate.

    Sekcija 21, simpatije do majhnih kmetov v mestnih območjih so pač neupravičene. Majhen kmet, ki zaseda npr 25.000 m2 potencialno zazidljive zemlje v okolici Ljubljane, po 100EUR/m2, naj raje spoka in pobere 2.5M EUR. Brez simpatij. Kmečko poslovanje na tako dragoceni zemlji ni dovolj rentabilno, da bi bilo smiselno. Kmečko poslovanje, neupravičeno zaščiteno, je zgolj krinka - kmetov pravi biznis pa je opazovanje rasti cen zemljišča. Prej ko se ta absurd prekine in zemlja sprosti za gradnjo, manj našega denarja bo pobasal kmet, ko bo končno spokal.
    Govorim o (pri)mestnih območjih, posebej o Ljubljani, da ne bo nesporazuma. Mlade družine pohorskih kmetov, verjemi mi, ne ogrožajo.

    - O ribah je tu malce neprimerno pisat, bom na kratko. Letos sploh še nisva bla na morju, razen 3 podaljšanih vikendov v Istri. Verjemi, tehnika je dovolj izpiljena, ampak žal ni bilo niti približno na spregled nobene trofeje. Me je pa lani ob takem času na Kamenjaku, 10m globoko, povsem blizu obkrožila 1,5 metrska tuna - največja riba, kar sem jih videl v življenju. Nisem sprožil, v takih primerih bi raje fotoaparat. Se pravi, v kratkem greva spet malo na morje.

    - Saj sva se že parkrat smukala tam okrog... Pošlji prosim telefonsko po mailu - zgubil. Uživajta!

    OdgovoriIzbriši
  8. Sliši se lepo, toda je preenostavno. Mesto je več kot odlagališče življenj državljanov, mesto mora biti tudi dom za tiste, ki ga imajo radi.

    Pomanjkanje nepremičnin, zlasti v LJ, je posledica migracije. To so ljudje, ki jih mesto kot dom ne zanima. Gre za paralelni interes nekoga, ki je DOMA na deželi, čez teden pa živi v ljubljani.

    To potrjuje tudi identitetna samorefleksija teh priseljencev, ki zase nikoli ne bodo rekli, da so (alo nekoč bodo) npr. Ljubljančani. Povečevanje deleža teh v npr.

    Ljubljani pa zgolj prispeva k temu, da mesto postaja mrtvo, brezdušni kraj, kjer le dela, in spi mnogo ljudi.

    To se na neknačin že dogaja, saj je LJ mesto, ki se mu nahitreje zmanjšuje št. stalno prijavljanih v celi EU, cene gredo pa vsak dan gor.

    Visoke cene so edini način, da npr. Ljubljana ne postane odlagališče socialnih odpadkov, da se dokončno ne spremeni v mesto brez duše, da se premet ne zabaše do nevzdržnega itd.

    Mesto pa mora za svoje meščane poskrbeti z subvencioniranjem razlike med dejansko in povprečno ceno m2 v SLO.

    OdgovoriIzbriši
  9. Hvala za komentar.

    - Tu te ne razumem čisto. Torej, primitivnega podeželja, na kakršno namiguješ, ni več. Slovenija JE bolj ali manj urbanizirana. Deli, ki so še močno zaplankani, pa so poseljeni dovolj redko, da maloštevilni emigranti ne morejo toliko škoditi splošnemu dojemanju Ljubljane kot doma Ljubljančanov, da bi bilo to vredno omembe.
    Nasprotno - statistično dokazljiv je velik delež Ljubljančanov, ki se čutijo doma v mestu, in si hodijo za vikende polnit baterije na deželo. Kot sem omenil že tu, je ogromno število vikendov po Sloveniji posledica nizkega stanovanjskega standarda večine meščanov.

    - Tudi tu te ne razumem, ali nočem razumeti. "Socialni odpadki"?
    Pritožuješ se nad upadanjem števila stalno prijavljenih, hkrati pa se bojiš, da se "promet ne zabaše do nevzdržnega"?

    - Na splošno sem precej proti subvencijam, ki bi bile kaj drugega kot utemeljeni socialni transferi. V tem, da bi država na račun davkoplačevalcev subvencionirala visok standard nekaterih izbranih Ljubljančanov, vidim podobno anomalijo kot v tem, da je angleška kraljica en največjih prejemnikov evropskih kmetijskih subvencij.

    Center Ljubljane bo vedno dražji kot periferija. Res je, da mestno jedro na določen način odmira. Ampak težave s prometno infrastrukturo in odsotnost dobro založenih trgovin se na trgu uravnotežijo z zaželenostjo lokacije. Ko bo mestno jedro postalo neatraktivno, se bo to moralo poznati pri cenah. Če bo kvadratni meter v centru poceni, se bodo pojavili kupci in za njimi ponudba trgovcev. Mestno jedro bo spet atraktivno in cene bodo zrasle. To je pač naravni krog. Sam se na primer spomnim, kako obupno zanemarjeno je bila stara Ljubljana pred več kot 20 leti - med zanikrnimi, razpadajočimi, plesnivimi, poscanimi hišami so se podile podgane. Danes je mestno jedro bleščeče in precej polno lokalov.

    Namesto subvencij, ki bi nekatere izbrane sitne Ljubljančane zadržale stanovati v Centru, naj se mesto ubada z infrastrukturo (predvsem zaključek notranjega ringa - povezava Roške z bolnicami, z mostom skozi Cukrarno), gradnjo parkirnih hiš, mestnim potniškim prometom, in s tem, da v mesto pritegne investitorje večjih gradbenih projektov, ki jih bodo imeli interes tudi napolniti z vsebinami.

    Ljubljančani niso samo srečneži, ki so podedovali, si prišpekulirali, ali pa v zadnjem času preplačali stanovanja v starem mestnem jedru. Več kot polovica Ljubljančanov živi v blokovskih soseskah. Ampak se zato ne čutijo nič manj meščane.
    Enako kot BTC servisira meščane iz centra in predmestij, staro mestno jedro servisira ljudi iz blokov in prebivalce primestnih naselij.
    Sam sem dolgo živel v bloku v Fužinah in sem se počutil popolnega Ljubljančana - prav tako kot danes, ko živim v hiši na drugi strani Šmarne gore. V trgovino se vozim, kot prej, v BTC, na tržnico pa je ob sobotah lepo iti, kot prej, čez Tromostovje. Med tednom pa je, kot prej, lepo zaviti na pivo nekam v bližino Mačka.
    Trdim, da ljubljanski mestni način življenja prakticira večina ljudi v krogu 20 in več km iz centra mesta. Medvode, Kamnik, Grosuplje, Turjak, Ig, Vrhnika.

    Moje pisanje pa je bilo namenjeno izboljšanju stanovanjskega standarda meščanov iz predmestnih blokov. "Mestni način življenja" bi velika večina, če bi bila politika z zemljišči pravilna, lahko živela mnogo, mnogo bolje.

    OdgovoriIzbriši
  10. k prejšnjemu komentarju:
    link iz prvega odstavka ne dela, dela pa tu

    OdgovoriIzbriši
  11. Peter, hvala za odgovor.

    Naj še enkrat povem drugače. V osnovi se želim v celoti vzdržati kakršnega koli ocenjevanja z operatorji urbano/kmečko, kulturno/primitivno itd. Želim utemeljiti poseben ukrep urbanistične politike, ki bo zagotovil Ljubljančanom enake pogoje, kot jih imajo drugi prebivalci SLO. Argument podajajm, da bo bolj razumljiv, v točkah.

    Ugotavljam, da 1) so razmer v LJ (enako velja tudi za prebivalce drugih večjih mest) take, da si povprečni Ljubljančan ne more niti v sanjah kupiti stanovanja. Tudi če mu pri tem pomagajo starši, je to za celotno družino enormno finančno breme, ki mnogim zamaje eksistenco ali jih spremeni v sužnje raznih posojil za stanovanja.

    Dejstvo je, da je 2) vzrok tako viskokim cenam povpraševanje NE-ljubljnčanov. Glede na odseljevanja Ljubljančanov iz mesta in glede na sicer nizko rodnost v mestih, je stanovanj v LJ za Ljubljančane več kot dovolj.

    Ugotavljam, da je 3) povpraševanje po nepremičninah s strani Ne-ljubljančanov povpraševanje drugega reda: v veliki večini primerov ne gre za izpolnjevanje osnovnih stanovanjskih potreb, pa pa za zadovaljevanje dodatnih potreb, ki jih izhajajo iz zaželjanega stila življenja: med tednom se nažuraš v LJ, čez vikend pa uživač mir in toplino domačega okolja. Gre za neke vrste "turizem" in ne za priseljevanje novih prebivalcev mesta, ki bi LJ radi vzeli za svoj nov dom.

    Nadalje, nasprotujem 4) blaženju visokih cen z večanjem ponudbe na trgu. To bi pomenilo še nekaj svinjskih betonskih naselji ala fužine, ali pa pozidavo nepredstavljivo obsežnega območja okoloi LJ. V vsakem primeru bi to vodilo v prometni kolaps, zlasti pa v popolno odtujitev bivanja v LJ. LJ je imela l. 1900 20.000 prebivalcev, danes jih ima 400.000. To absolutno prehita rast prebivalstva mesta, saj LJ ni npr. Zagreb in Dunaj z stoletno tradicijo velikega mesta, ki imajo svojo identitetno jedro.

    Iz te točke izhaja, 5) da je edini regulator, ki LJ brani pred preplavo "turistov" dvig cen.

    Ker te cene postavljajo Ljubljančane v nevzdržen položaj, 6) zagovarjam ločevanje pri obravnavi eksistencialnih intereso in interesov drugega reda, ki izhajajo iz želje po posebenm načinu življenja.

    Uresničevanje 7) te politike vidim v uvedbi skaldov, ki bodo sofinansirali poterbe LJubljančanov po eksistencialnih potrebah, in jih s tem izenačili z drugimi prebivalci, ki zadovoljujejo eksistencilne potrebe. To če ne drugega izhaja iz načela pravičnosti in enake obravnave.


    Upam, da se sedaj razumeva!!



    Ugotavljam, da so te cene

    OdgovoriIzbriši
  12. Malo bi se pritožil čez primerjavo gostote prebivalstva, je namreč malce propagandistična. Nizozemska je le malo bolj ravna kot Slovenija, pa VB tudi ne zaostaja veliko. Da o poraščenosti ne govorimo.

    OdgovoriIzbriši
  13. torej če te prav razumem, naj kupim parcelo, da bi zgradil hišo, to parcelo pa naj mi država tako močno obdavči, da jo bom prisiljen prodat še predno bi kaj zgradil?

    To je neumnost.

    Tudi je neumnost primerjat ravno nizozemsko z gorato Slovenijo. Me prav zanima, če bi bil zadovoljen s zazidljivo parcelo nekje na južnem pobočju špika. Aja pa še močno obdavčena bi bila.

    A luknja v bloku ni primerna za mlade družine? Ja za koga pa je? A za tiste, ki bi plačali mladim hišo z lastnim vhodom? Če mladi seksajo lahko po WCjih v diskačih, pa po gmajnah in avtomobilih, bi bila luknja v bloku velik napredek.

    Imaš pa prav o delanju diplome in o prikrivanju brezposelnosti z študentskimi statusi.
    Pa veš zakaj de diplomante ne vključijo v gospodarstvo? Ker jih polovica študira samo zato, ker ni služb, in država tako odloži problem zaposlovanja za 6-7 let. Kaj pa znajo pa ni važno, večinoma so itak družboslovne smeri, ki jih v gospodarstvu ne potrebujejo. Tisti s tehničnimi faksi pa nimajo problema pri iskanju službe.

    Tudi ni res, da nikoli niso bila stanovanja dražja. V socialističnih časih so bila draga, (če primerjaš povprečno plačo in ceno m2) in redkokdo si ga je lahko privoščil. S tem da danes več ostane od plače kot tedaj. Danes je stanovanje lažje kupiti, kot pa ob koncu 70 in v začetku 80-tih let. Je pa res, da si tedaj lažje prišel do kadrovskega ali socialnega stanovanja, kar danes ni več možno.

    OdgovoriIzbriši