torek, 30. avgust 2005

Uh, uh #8

Charles Jencks je definiral začetek postmodernizma v arhitekturi karseda precizno - sovpada z razstrelitvijo po svetlih merilih modernizma zgrajenega naselja Pruitt-Igoe Minoruja Yamasakija, v St. Louisu (Missouri), 16. marca 1972, ob 3h popoldne.
The projects so še vedno sinonim za brezosebno arhitekturo, mračne hodnike, majhne luknje, zložene v satovje, revščino, segregacijo, brezizhodnost, tolpe, geto. Mnogi so "poraz modernizma" komaj dočakali. "Poraz" Le Corbusierovih izhodišč, po katerih so, povrh vsega, pozidali ves komunistični blok, je dal poleta praznemu formalizmu in nakičenemu eklekticizmu, ljudem oj tako všečnemu.
.
Ampak špilanja z volumni, okrasnih pilastrov in vencev ne najdemo samo pri Gravesu. Naši vrli avtorji anonimne stanovanjske arhitekture so postmodernizem takoj zapopadli in postopno je pognalo nešteto bleščečih primerov. In, kako plemenito, aplicirali so ga striktno po površini, čez karikature "poraza modernizma", tako da bi stanovalci v kolosih, odrezanih od zelenja, obdanih z betonom, z majhnimi luknjami in mračnimi hodniki, tembolj uživali v kontrastu.
.
V romantičnih časih so rekli, da je dobra arhitektura taka, ki da lepo ruševino. Na tem bloku v Podutiku je pritrjena plošča, kjer piše da so ga postavili leta 92. In blok daje videz, resda grde, ruševine že po pičlih 13 letih!

4 komentarji:

  1. Jaz se sicer na arhitekturo spoznam toliko kot zajec na boben, se pravi nič, ampak kaj za vraga je na tem bloku tako strahotno grdega? Hočem reči, ali je dovolj že to, da nekdo reče, da je blok grd, ali se da mogoče tudi kako utemeljiti in pokazati na konkretne grde stvari na tem bloku? In ali bi lahko kdaj objavil še sliko kakšnega lepega bloka (kolikor je pač blok sploh lahko lep, vsaj meni na splošno bloki niso preveč všeč) in pojasnil, zakaj je toliko lepši od npr. tega na tej sliki?

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala za komentar. Moj pa je, glede na dolžino prispevkov na tvojem blogu, v smislu "one comment fits all posts":
    I might as well read the book.
    .
    Iz tvojega vprašanja je videti, kot da sem rekel da je ta blok grd. Ko pa spet in spet berem, vidim le "vrli avtorji", "bleščeči primeri", "plemenito", "uživati".
    Edinkrat, ko se pojavi beseda "grdo", se nanaša na "videz" "ruševine" in ne bloka. Povrh vsega, če že drugje zaznaš sarkazem, "ruševine" nastopajo kot nosilec sintagme (lepe ruševine), ki je v povsem nedvoumno pozitivni zvezi z "dobra arhitektura".

    OdgovoriIzbriši
  3. Glede tvojega komentarja na moj blog se popolnoma strinjam --- vsekakor je dosti bolje prebrati katero od tistih zanimivih knjig kot pa moje blodnje o njih.

    Glede besednih zvez, kot sta "vrli avtorji" in "bleščeči primeri": res sem si ju razlagal kot sarkazem --- mar nista bili mišljeni tako? V zvezi z dobro arhitekturo pa omenjaš lepe ruševine, medtem kot za ta blok praviš, da je videti kot grda ruševina (in to celo že zdaj, ko sploh še ni ruševina), kar sem si razlagal kot trditev, da ta blok ne velja za lepega oz. za primer dobre arhitekture.

    OdgovoriIzbriši
  4. Za tisti 2. odstavek se ti opravičujem, ampak nisem se mogel upreti skušnjavi, sploh ko sem ugotovil da se izide. Sicer pa domnevam, da tudi ti rad sučeš besede. Sem pa pričakoval manj defenziven odgovor.
    No, gremo k stvari.
    .
    Namenoma sem izbral ta primer, ker Podutik pri napremičninah dokaj dobro kotira. Sam menim da je Podutik, sama po sebi izjemna lokacija, izgubljena priložnost. Priložnost za popravni izpit so Stanežiče, kjer je predvideno naselje za 15.000 glav, in je bil pred kratkim zaključen urbanistični natečaj.
    .
    Pri stanovanjskem bloku je pomembno samo to, kako dobro se da not živeti. Tudi "lepoto" moramo ocenjevati izključno skozi ta vidik. Če je blok lep, če se ponaša z določeno "prezenco", se stanovalci z njim pozitivno identificirajo in v njem - bolje živijo.
    .
    Stanovanjski blok je kompromis in nespodobno je, če je funkcionalnost podrejena formalizmu. Na bloku, ki je do sten zalit z asfaltom, ki je povsem spodrezan, ki je namesto z zelenimi atriji v pritličju obdan z garažami, ne želim videti parafraze secesijske "pete fasade", okroglih oken, okrasnih stebrov in polkrožnih iztekov zidov. Posebna štorija je z vencem - znana finta, kako investitor z dovoljenjem za P+4 nad venec stisne še eno etažo.
    .
    Dobrih primerov je zadnje čase precej, ampak Kondominij in skoraj končana Gradaška (SVA), stanovanjski dupleksi na vrhu Šmartinke in tisti objekt, ki ga gradijo ob Dunajski blizu WTCja (Abiro), Zeleni gaj (Bevk&Perovič), Glavarjeva soseska (ne vem iz glave), pa ogromen kompleks za klavnicami, ob Grubarjevem kanalu (Videčnik&Oman, nisem ziher), pa seveda Mostec, pa še kaj, niso iz te lige.
    .
    Vidiš, to je blok z globokim prerezom (to pomeni da ima posamezno stanovanje vsa okna na eno stran ali kvečjemu na dve, če je vogalno, kar pomeni velike razlike v osončenju) in ga že zato z zgornjimi težko primerjam. Bom pobrskal po arhivu, pa kaj primerljivega kmalu predstavim.
    .
    Samo po sebi pa je grozljivo, da se blok v tako kratkem času tako nemarno, zanikrno postara. In ker je okrašen s tem za lase privlečenim kao postmodernističnim dekorjem, izpade še toliko bolj klavrno.
    .
    Toplo ti priporočam prebrati tole:
    Adolf Loos: Ornament und Verbrechen, lahko tudi Ornament in zločin (je pa bolj sočno v originalu), vedno aktualno branje z začetka prejšnjega stoletja.

    OdgovoriIzbriši