Pa dajmo spet malo o knjigah. Malce sem v zaostanku - ta runda je padla že oktobra 2010. Ampak grem pač po vrsti. "Nazadnje" so torej padle Kruta Zelandija, Ljubezen traja tri leta, Morje, Poželenje in A History of the World in 10 1/2 Chapters, v tem vrstnem redu.
.
Kruta Zelandija / anonimnež, 1962 (Dotik, DZS, 1987)
Puritanski angleški par sredi viktorijanskega obdobja posluje na drugem koncu sveta, potem pa njo, vso svetlopolto, ugrabijo temni domorodci in z njo zganjajo pornografijo... Dovolj zabavno, da je vredno prebrati.
.
Ljubezen traja tri leta / Frederic Beigbeder, 1997 (Modrijan, 2006)
Knjiga je sicer kratka in krepko razrezana na poglavjica, kar pa nas ne obvaruje pred avtorjevo famozno napihnjenostjo, ki gre meni, no, rahlo na živce. Uspešen in oh in sploh, pa se loči, ker je pa izračunal, da ljubezen traja 3 leta, pa potem šmira z eno poročeno, kar kao ne šteje, ko pa se mu tista ponudi 100%, ga skoraj fršlok, če sem si prav zapomnil. Vmes pa vse tisto malomeščansko duvanje in intelektualni hohštapleraj, al kako bi se temu reklo. Stavim, da je Beigbeder s to knjigo zaslužil mnogo več, kot je v resnici vredna.
.
Morje / John Banville, 2005 (Učila International, 2006)
Ovdoveli starec se zateče v isti kraj ob morju, kjer je preživljal otroška poletja. Tam podoživlja otroštvo, pa čas. ko je umirala žena. Menda je knjiga dobila Bookerjevo nagrado 05, kar baje vključuje tam 50k funtov. Kaj jaz vem... Saj je fajn, ampak jaz je za to ne bi dal.
.
Poželenje / Ricardo Belnome, 2004 (Učila International, 2005)
Neki pisatelj se odloči, da bo v 3 mesecih napisal najboljšo erotično knjigo, kakršne svet še ni videl, v čemer vsaj malo spominja na prej omenjenega Beigbederja. Ta čas pa zagoni za prebiranje knjig, ki so bile na to temo že napisane... Menda je razumeti tako, da je končni rezultat pravzaprav ta knjiga, ampak vse skupaj je, razen lične naslovnice in kakega citata - brezveze.
.
A History of the World in 10 1/2 Chapters / Julian Barnes, 1989 (Vintage International, 1990)
Barnesa zelo cenim zaradi prevedenih Prerekanja in Ljubezen.etc. Tam gre za odnose med ljudmi, predvsem je veliko meni ljubega nadmudrivanja - ta knjiga pa je drugačna. Bližja Flaubertovi papigi, če se razumemo. Tale pogled na zgodovino Sveta skozi stranske zgodbe in marginalce, denimo lesne črve, je spodobno duhovičenje, izdatno podminiramo z bolj ali manj očitnimi bibličnimi referencami in takimi iz, hm, polpretekle zgodovine. Kar je najbrž idealno za pisanje debelih literarno-teoretskih študij - vsakdanjega bralca pa tudi ne moti. Ravno priporočal pa tega vseeno ne bi.
.
Lahko noč.
nedelja, 25. marec 2012
ponedeljek, 12. marec 2012
Podpiram Simčiča
Zadnje dni se zdi, da je en večjih problemov Slovenije to, da v Parlamentu sedi diplomant Filozofske fakultete s ponarejenim spričevalom srednje kuharske Sarajevo, smer Opatija.
Specifično za javno razpravo v zvezi s poslančevo moralo je, da je opozicija ogorčena, oblast pa ga brani. Pri čemer je obramba Simčičevega lika in dela usmerjena v to, da za ponarejanje spričevala ni bil obsojen, da je morebitno ponarejanje itak zastaralo, ali pa da se še ne ve, ali je spričevalo sploh ponarejeno.
.
Način obrambe poslanca Simčiča se mi zdi navadno sprenevedanje. Sprenevedanje njegovih političnih zaveznikov bo Simčiča kvečjemu po hitrem postopku odneslo iz Parlamenta. Zato je treba reči bobu bob.
.
Zakaj podpiram Simčiča
.
Simčiča ne podpiram, ker bi bil posebna moralna avtoriteta, ampak kljub temu.
Ne podpiram ga, ker bi verjel, da je njegovo ponarejeno spričevalo opatijske izpostave Srednje sarajevske kuharske pristno, ampak kljub temu.
Ne podpiram ga, ker da naj bi njegova poneverba kao zastarala, ampak kljub temu.
.
Simčič je poneverjal in lagal. Ampak to je prišlo na dan in danes ga ni penzionista v Sloveniji, ki tega o poslancu Desusa ne bi vedel. Simčič je javno osramočen, zaznamovan in s tem kar primerno kaznovan. Pravici je s tem v veliki meri zadoščeno.
.
Simčič, z vso svojo etiko in moralo vred, sam po sebi ni pomemben.
Pomemben pa je kot nosilec poslanske funkcije. Pomemben je kot nepomembnež, ki ima mandat pritiskati tipko parlamentarne glasovalne naprave. Pomemben je kot član poslanske skupine stranke na oblasti. Pomemben je kot glas poslanske moči koalicije. Pomemben je kot predstavnik inštitucionaliziranega razmerja demokratično izražene volje ljudstva.
Zelo pomemben.
.
Namesto Simčiča bi zaradi mene lahko tam sedel Bozo de Klovn ali pa tetrapak mleka, če hočete - če je le sposoben pritiskati na gumb v skladu z voljo stranke, ki jo zastopa. Res je, kar se mene tiče, bi lahko poslance nadomestili z mnogo cenejšimi virtualnimi, važno je le demokratično izraženo razmerje strank in temu primerna glasovalna moč.
Dokler poslanec Simčič deluje v skladu z na volitvah izraženo voljo volivcev, ga pri tem podpiram, ne glede na mnenje, ki ga imam o njegovi osebni morali, dosežkih, lepoti ali retoričnih sposobnostih. Poslanec Simčič ni izdal volivcev, ni izdal stranke, ni izdal programa in ni izdal koalicijske pogodbe.
V vsem, kar je v resnici za državo pomembno, je poslanec Simčič svetlobna leta večji poštenjak od denimo nekega Pucka, ki je takoj po volitvah izdal stranko in politični blok ter oblast prevesil na stran, nasprotno od demokratično izražene volje ljudstva. Simčič je tudi svetlobna leta večji poštenjak od vseh, ki so razmišljali o prodaji svojega glasu v času Jankovičevih slaščičarniških pogajanj.
.
Za delovno mesto poslanca izobrazba ni pogoj. Zastopnik ljudstva je lahko tudi nekdo, ki nima srednje šole.
Izvoljenega poslanca se praktično ne da odstaviti, če sam noče.
Če si poslanec premisli ali umre v 6 mesecih po ustoličenju, se razpišejo nadomestne volitve. Tak predpis je najbrž povezan z varovanjem poslanske integritete pred pritiski na začetku mandata, ni pa, kakor to jaz vidim, pretirano pravičen v vseh pogledih. Nadomestne volitve enega poslanca potekajo po enokrožnem večinskem sistemu v njegovi enoti - po sistemu, ki je povsem drugačen kot so naše parlamentarne volitve po proporcionalnem sistemu. Če poslanca izgubi manjša stranka, po enokrožnem večinskem sistemu praktično nima možnosti ohraniti rezultata, izraženega na državnih volitvah.
Če se poslanec Simčič skuja, bo njegova stranka izgubila glas, možno je pa tudi, da se bo s tem spremenilo razmerje med pozicijo in opozicijo. Spremenilo bi se razmerje, izraženo na parlamentarnih volitvah, in razmerje, izpogajano na koalicijskih pogajanjih.
.
Poslanca Simčiča podpiram, dokler v parlamentu varuje na demokratičnih volitvah ugotovljeno razmerje politične moči.
Poslanca Simčiča podpiram, ker bi nadomestne volitve to razmerje spremenile.
Poslanca Simčiča podpiram, ker bi nadomestne volitve stale kakih 700.000 ojrof in bi bil slovenski narod s tem finančno oškodovan precej bolj, kot je celo v primeru, da si poslanec takega moralnega kalibra poslanske plače sploh ne zasluži.
Poslanca Simčiča podpiram čvrsto.
.
Poslanca Simčiča podpiram natanko do 21. junija.
In niti minute več.
Specifično za javno razpravo v zvezi s poslančevo moralo je, da je opozicija ogorčena, oblast pa ga brani. Pri čemer je obramba Simčičevega lika in dela usmerjena v to, da za ponarejanje spričevala ni bil obsojen, da je morebitno ponarejanje itak zastaralo, ali pa da se še ne ve, ali je spričevalo sploh ponarejeno..
Način obrambe poslanca Simčiča se mi zdi navadno sprenevedanje. Sprenevedanje njegovih političnih zaveznikov bo Simčiča kvečjemu po hitrem postopku odneslo iz Parlamenta. Zato je treba reči bobu bob.
.
Zakaj podpiram Simčiča
.
Simčiča ne podpiram, ker bi bil posebna moralna avtoriteta, ampak kljub temu.
Ne podpiram ga, ker bi verjel, da je njegovo ponarejeno spričevalo opatijske izpostave Srednje sarajevske kuharske pristno, ampak kljub temu.
Ne podpiram ga, ker da naj bi njegova poneverba kao zastarala, ampak kljub temu.
.
Simčič je poneverjal in lagal. Ampak to je prišlo na dan in danes ga ni penzionista v Sloveniji, ki tega o poslancu Desusa ne bi vedel. Simčič je javno osramočen, zaznamovan in s tem kar primerno kaznovan. Pravici je s tem v veliki meri zadoščeno.
.
Simčič, z vso svojo etiko in moralo vred, sam po sebi ni pomemben.
Pomemben pa je kot nosilec poslanske funkcije. Pomemben je kot nepomembnež, ki ima mandat pritiskati tipko parlamentarne glasovalne naprave. Pomemben je kot član poslanske skupine stranke na oblasti. Pomemben je kot glas poslanske moči koalicije. Pomemben je kot predstavnik inštitucionaliziranega razmerja demokratično izražene volje ljudstva.
Zelo pomemben.
.
Namesto Simčiča bi zaradi mene lahko tam sedel Bozo de Klovn ali pa tetrapak mleka, če hočete - če je le sposoben pritiskati na gumb v skladu z voljo stranke, ki jo zastopa. Res je, kar se mene tiče, bi lahko poslance nadomestili z mnogo cenejšimi virtualnimi, važno je le demokratično izraženo razmerje strank in temu primerna glasovalna moč.
Dokler poslanec Simčič deluje v skladu z na volitvah izraženo voljo volivcev, ga pri tem podpiram, ne glede na mnenje, ki ga imam o njegovi osebni morali, dosežkih, lepoti ali retoričnih sposobnostih. Poslanec Simčič ni izdal volivcev, ni izdal stranke, ni izdal programa in ni izdal koalicijske pogodbe.
V vsem, kar je v resnici za državo pomembno, je poslanec Simčič svetlobna leta večji poštenjak od denimo nekega Pucka, ki je takoj po volitvah izdal stranko in politični blok ter oblast prevesil na stran, nasprotno od demokratično izražene volje ljudstva. Simčič je tudi svetlobna leta večji poštenjak od vseh, ki so razmišljali o prodaji svojega glasu v času Jankovičevih slaščičarniških pogajanj.
.
Za delovno mesto poslanca izobrazba ni pogoj. Zastopnik ljudstva je lahko tudi nekdo, ki nima srednje šole.
Izvoljenega poslanca se praktično ne da odstaviti, če sam noče.
Če si poslanec premisli ali umre v 6 mesecih po ustoličenju, se razpišejo nadomestne volitve. Tak predpis je najbrž povezan z varovanjem poslanske integritete pred pritiski na začetku mandata, ni pa, kakor to jaz vidim, pretirano pravičen v vseh pogledih. Nadomestne volitve enega poslanca potekajo po enokrožnem večinskem sistemu v njegovi enoti - po sistemu, ki je povsem drugačen kot so naše parlamentarne volitve po proporcionalnem sistemu. Če poslanca izgubi manjša stranka, po enokrožnem večinskem sistemu praktično nima možnosti ohraniti rezultata, izraženega na državnih volitvah.
Če se poslanec Simčič skuja, bo njegova stranka izgubila glas, možno je pa tudi, da se bo s tem spremenilo razmerje med pozicijo in opozicijo. Spremenilo bi se razmerje, izraženo na parlamentarnih volitvah, in razmerje, izpogajano na koalicijskih pogajanjih.
.
Poslanca Simčiča podpiram, dokler v parlamentu varuje na demokratičnih volitvah ugotovljeno razmerje politične moči.
Poslanca Simčiča podpiram, ker bi nadomestne volitve to razmerje spremenile.
Poslanca Simčiča podpiram, ker bi nadomestne volitve stale kakih 700.000 ojrof in bi bil slovenski narod s tem finančno oškodovan precej bolj, kot je celo v primeru, da si poslanec takega moralnega kalibra poslanske plače sploh ne zasluži.
Poslanca Simčiča podpiram čvrsto.
.
Poslanca Simčiča podpiram natanko do 21. junija.
In niti minute več.
četrtek, 8. marec 2012
Cicibanova subverzija
V kampanjo v zvezi z Družinskim zakonikom se ne vključujem.
Kar sem imel povedati, sem povedal že v času javne razprave.
Kompromisni predlog zakonika me ne moti pretirano, če pa že kaj, to nima zveze s tistim, o čemer v glavnem poteka aktualno žalostno race to the bottom prepiranje v medijih. Kolikor imam pomislekov, so podobni tistim levičarke Vuk Godina, Zaresovca Bulata in Freudijanca Vodeba. Niso pa ti pomisleki tako hudi, da bi se čutil dolžnega agitirati proti. V bistvu sem danes indiferenten in kanim odločanje o Družinskem zakoniku prepustiti drugim.
Toliko o moji poziciji.
Pa začnimo.
.
Go the gay way!
.
.
Go the normal way!
.
Maja Lupša je v strokovni sociološki reviji Ciciban pravkar objavila tale članek.
Na prvi pogled gre za agitacijo tipa
"go the gay way", le da nič dvoumno in subverzivno, kot v filmu Top Gun. Zdi se, da je vse na dlani. Na prvi pogled se zdi, da gre za prispevek k Stvari zagovornikov novega Družinskega zakonika.
Ampak le na prvi pogled.
.
Tjaž & Danči
.
Ključ do rešitve sublimnega sporočila Lupšinega članka se skriva v imenih obeh očkov. Žulili sta me več dni, zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Dokler se mi ni končno posvetilo.
.
Tjaž & Danči sta očitno pomanjševalnici, vzdevka, izpeljana iz resničnih imen. Res je - to sta pravzaprav otroški imeni! Ampak zakaj bi v članku, ki naj bi želel promovirati starševsko sposobnost gejevskega para - tega z imeni degradirali na raven pobebljenih malčkov? Ali ni namen take akcije v Cicibanu ravno ponazoriti, da so geji lahko povsem običajni ljudje, odgovorni in zreli kot kdorkoli drug? Zakaj torej tako skrbno lansirati zgodbo o "družini", ki po imenih sodeč izgleda kot skupnost treh otrok - če pa bi moral ves vic biti ravno v dokazovanju, da tudi gejevska skupnost lahko deluje kot monolit, trden, zrel in odrasel, kakršnega odraščajoči otrok nujno potrebuje?
.
Tjaž & Danči, poleg omenjenega, tudi nesramežljivo spominjata na najbanalnejši, oprostite, "pederski" kliše. Tjaž & Danči bi lahko kadarkoli vskočila na Radio Ga-Ga namesto Lukija & Makija. Ampak zakaj bi skrbno lansirana zgodba, namesto vtisa o običajnosti, normalnosti in sposobnosti za vzgojo otrok - promovirala "pederski kliše"? Zakaj, vraga (Luki&Ma.../) Tjaž & Danči - ko pa bi neskončno bolje delovalo denimo Jože & Lojz, ali pa vsaj Mitja & Miha?!
.
Tjaž je, če se posvetimo vsakemu imenu posebej, očitno izpeljanka iz znanega slovenskega imena Matjaž. Recimo Kralj Matjaž in podobno. In kaj dobimo, če od Matjaž odštejemo Tjaž? Res je, dobimo MA.
MA, najverjetneje prvi zlog, ki ga izgovori katerikoli dojenček na svetu. MA-MA. Mama.
Ampak zakaj, le zakaj bi tekst z nalogo promocije sposobnosti gejevskega para za starševstvo - iz monolita oče - mama, ki naj bi mu povsem pariral - izganjal MAMO?! Mar ne bi bilo bolje ravno obratno - dokazati, da 'mamo', 'materinskost' - lahko vsaj približno kompenzira, v nekem smislu kar vsebuje?
.
Danči pa... Yup, Danči je, tu ga je Lupša vžgala kar direkt, ljubkovalna izpeljanka iz danke. Lahko da je bil izvirno Danko, ampak tudi Danko je očitno potegnjen iz danke. Če se vam zdi, da Danči le nima zveze z danko, ker ima č, danka pa ga nima - pa se spomnite tega čuda stvarstva. Etimološko torej ni dvoma, Danči je za Stvar destruktiven...
.
Po vsem tem lahko mirno zaključimo, da poslanstvo Lupšinega članka ni tako, kakršno se zdi na prvi pogled. Ugotovili smo, da gre za vrhunsko subverzijo, vredno samega Top Guna!
Če opremljeni z ugotovitvijo, da Maja Lupša v resnici promovira maksimo
"Go the normal way!", zgoraj zapisano preberemo še enkrat - se vse, kar se je zdelo iracionalno - logično poklopi.
.
Ride My Tail
.
Ko se mi je posvetilo, da je resničen namen Lupšinega članka v Cicibanu sabotaža, ne pa prispevek k Stvari, sem se po tarantinovsko še enkrat ozrl na predmet današnje analize. Kot kipar, ki na vprašanje, kaj da kani izklesati, odvrne: "mi bo že kamen sam povedal, kaj se skriva v njem!", sem vrgel oko na besedilo, da mi razkrije svoja sublimna sporočila.
In res - kompozicija teksta je dobesedno podminirana z ostudnimi provokacijami! S tako pritlehnim namigovanjem, da bi v javnosti nujno sprožilo upravičen revolt, ki bi v končni fazi celotno Stvar lahko celo pokopal. In pozor - da bi sublimna sporočila izpeljala svoje podlo poslanstvo, jih sploh ni bilo treba takole izpostavljati. To so sublimna sporočila, strateško vtkana v kompozicijo na tak način, da se nič hudega slutečemu bralcu mimo njegove volje vtisnejo direktno v podzavest. In kljuvajo, kljuvajo, sprožajo dvome, pomisleke, in sploh delujejo porazno za Stvar, he he.
Tu jih izpostavljam par, but it goes on and on...
.
Vidna Nemoč
.
Se spomnite govoric o tajni organizaciji, ki da v vseh straight porah družbe promovira Stvar? Baje da se imenuje Nevidna Moč.
Vse več indicev pa imamo, da obstaja tudi komplementarna Organizacija, še bolj tajna. Organizacija, ki znotraj LGBT skupnosti rovari proti Stvari. Organizacija, ki znotraj LGBT skupnosti deluje za "Go the normal way!"
Splošno znano je, da resničnega imena Organizacije še nihče ni izdal - lahko si predstavljamo, da bi bile represalije za izdajo naravnost grozljive. Ampak ker gre za organizacijo, ki si prizadeva za ravno nasprotno kot Nevidna Moč, jo lahko začasno označimo z delovnim imenom - Vidna Nemoč.
.
Spomnimo se, opremljeni z uvidom, kako je potekala saga o DZak.
Takoj na začetku je Vidna Nemoč uspela v besedilo zakonika vsiliti 2 zahtevi, ki bi ga takoj pokopali in oškodovali Stvar - imenovanje gejevskih in lezbičnih registriranih partnerstev "zakonska zveza" in tisto o posvajanju tujih otrok.
Po dolgi javni razpravi in ogorčenju javnosti se je Vidna Nemoč potuhnila in sprejet je bil kompromisni predlog.
Potem se je vseeno pojavil Primc in zbral dovolj podpisov za referendum. Aja, še prej se ga Ustavno sodišče ni odločilo preprečiti.
Ampak pozor - v času do začetka referendumske kampanje je Stvar v javnosti vztrajno pridobivala podporo. Zdelo se je, da bo referendum padel, DZak pa bo sprejet.
In potem ponovno udari Vidna Nemoč! In ja, z diverzijami, ki naivnežem izgledajo le kot nehoteni streli v koleno - je bitko, ki se je zdela za Stvar dobljena, prevesila proti porazu.
.
Ciciban seveda ni edina sabotaža, ki jo je v zadnjem času izvedla Vidna Nemoč, ne ne. Zagaman. Ali pa Mavrična družina. It goes on and on...
.
Ampak ena najhujših diverzij Vidne Nemoči je pa... Počas počas, stvar je tako grozljivo samomorilska za Stvar, da rabi malo uvoda. No, takole gre. Plakat, na njem Rožej in v šajtrgi pes. In zraven pojasnilo, pozor: "vsaka ljubezen si zasluži otroka."
Prav sta prebrala - prikazana je ljubezen med Rožejem in psom, s pojasnilom, da si njuna ljubezen zasluži otroka. Ja, za Stvar je to nekaj takega kot samomor iz zasede. Naravnost debilno, bi lahko rekli. Če ne bi vedeli, da gre za premišljeno sabotažo Vidne Nemoči.
Plakat je tule.
.
Lahko noč, he he.
.
P.S.:
Maja Lupša z nesprejemom Družinskega zakonika ne bo pretirano oškodovana. Njen sin in njegov partner sta uspela posvojiti otroka v ZDA že mimo starega zakonika. In posvojitev sta uspela formalizirati tudi pri nas, tudi že mimo starega zakonika. Btw - tovrstnih posvojitev novi DZak sploh ne predvideva in jih ne legalizira. Tudi po novem zakoniku - bi bilo treba delovati 'mimo'.
Kar sem imel povedati, sem povedal že v času javne razprave.
Kompromisni predlog zakonika me ne moti pretirano, če pa že kaj, to nima zveze s tistim, o čemer v glavnem poteka aktualno žalostno race to the bottom prepiranje v medijih. Kolikor imam pomislekov, so podobni tistim levičarke Vuk Godina, Zaresovca Bulata in Freudijanca Vodeba. Niso pa ti pomisleki tako hudi, da bi se čutil dolžnega agitirati proti. V bistvu sem danes indiferenten in kanim odločanje o Družinskem zakoniku prepustiti drugim.
Toliko o moji poziciji.
Pa začnimo.
.
Go the gay way!
.
Preden se lotimo Cicibana, svojima bralcema toplo priporočam obnoviti tale Tarantinov traktat o najbolj subverzivnem scenariju v zgodovini Hollywooda, če ga še ne znata na pamet:
.
.
Go the normal way!
.
Maja Lupša je v strokovni sociološki reviji Ciciban pravkar objavila tale članek. Na prvi pogled gre za agitacijo tipa
"go the gay way", le da nič dvoumno in subverzivno, kot v filmu Top Gun. Zdi se, da je vse na dlani. Na prvi pogled se zdi, da gre za prispevek k Stvari zagovornikov novega Družinskega zakonika.
Ampak le na prvi pogled.
.
Tjaž & Danči
.
Ključ do rešitve sublimnega sporočila Lupšinega članka se skriva v imenih obeh očkov. Žulili sta me več dni, zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Dokler se mi ni končno posvetilo.
.
Tjaž & Danči sta očitno pomanjševalnici, vzdevka, izpeljana iz resničnih imen. Res je - to sta pravzaprav otroški imeni! Ampak zakaj bi v članku, ki naj bi želel promovirati starševsko sposobnost gejevskega para - tega z imeni degradirali na raven pobebljenih malčkov? Ali ni namen take akcije v Cicibanu ravno ponazoriti, da so geji lahko povsem običajni ljudje, odgovorni in zreli kot kdorkoli drug? Zakaj torej tako skrbno lansirati zgodbo o "družini", ki po imenih sodeč izgleda kot skupnost treh otrok - če pa bi moral ves vic biti ravno v dokazovanju, da tudi gejevska skupnost lahko deluje kot monolit, trden, zrel in odrasel, kakršnega odraščajoči otrok nujno potrebuje?
.
Tjaž & Danči, poleg omenjenega, tudi nesramežljivo spominjata na najbanalnejši, oprostite, "pederski" kliše. Tjaž & Danči bi lahko kadarkoli vskočila na Radio Ga-Ga namesto Lukija & Makija. Ampak zakaj bi skrbno lansirana zgodba, namesto vtisa o običajnosti, normalnosti in sposobnosti za vzgojo otrok - promovirala "pederski kliše"? Zakaj, vraga (Luki&Ma.../) Tjaž & Danči - ko pa bi neskončno bolje delovalo denimo Jože & Lojz, ali pa vsaj Mitja & Miha?!
.
Tjaž je, če se posvetimo vsakemu imenu posebej, očitno izpeljanka iz znanega slovenskega imena Matjaž. Recimo Kralj Matjaž in podobno. In kaj dobimo, če od Matjaž odštejemo Tjaž? Res je, dobimo MA.
MA, najverjetneje prvi zlog, ki ga izgovori katerikoli dojenček na svetu. MA-MA. Mama.
Ampak zakaj, le zakaj bi tekst z nalogo promocije sposobnosti gejevskega para za starševstvo - iz monolita oče - mama, ki naj bi mu povsem pariral - izganjal MAMO?! Mar ne bi bilo bolje ravno obratno - dokazati, da 'mamo', 'materinskost' - lahko vsaj približno kompenzira, v nekem smislu kar vsebuje?
.
Danči pa... Yup, Danči je, tu ga je Lupša vžgala kar direkt, ljubkovalna izpeljanka iz danke. Lahko da je bil izvirno Danko, ampak tudi Danko je očitno potegnjen iz danke. Če se vam zdi, da Danči le nima zveze z danko, ker ima č, danka pa ga nima - pa se spomnite tega čuda stvarstva. Etimološko torej ni dvoma, Danči je za Stvar destruktiven...
.
Po vsem tem lahko mirno zaključimo, da poslanstvo Lupšinega članka ni tako, kakršno se zdi na prvi pogled. Ugotovili smo, da gre za vrhunsko subverzijo, vredno samega Top Guna!
Če opremljeni z ugotovitvijo, da Maja Lupša v resnici promovira maksimo
"Go the normal way!", zgoraj zapisano preberemo še enkrat - se vse, kar se je zdelo iracionalno - logično poklopi.
.
Ride My Tail
.
Ko se mi je posvetilo, da je resničen namen Lupšinega članka v Cicibanu sabotaža, ne pa prispevek k Stvari, sem se po tarantinovsko še enkrat ozrl na predmet današnje analize. Kot kipar, ki na vprašanje, kaj da kani izklesati, odvrne: "mi bo že kamen sam povedal, kaj se skriva v njem!", sem vrgel oko na besedilo, da mi razkrije svoja sublimna sporočila.
In res - kompozicija teksta je dobesedno podminirana z ostudnimi provokacijami! S tako pritlehnim namigovanjem, da bi v javnosti nujno sprožilo upravičen revolt, ki bi v končni fazi celotno Stvar lahko celo pokopal. In pozor - da bi sublimna sporočila izpeljala svoje podlo poslanstvo, jih sploh ni bilo treba takole izpostavljati. To so sublimna sporočila, strateško vtkana v kompozicijo na tak način, da se nič hudega slutečemu bralcu mimo njegove volje vtisnejo direktno v podzavest. In kljuvajo, kljuvajo, sprožajo dvome, pomisleke, in sploh delujejo porazno za Stvar, he he.
Tu jih izpostavljam par, but it goes on and on...
.
Holy shit!
.Vidna Nemoč
.
Se spomnite govoric o tajni organizaciji, ki da v vseh straight porah družbe promovira Stvar? Baje da se imenuje Nevidna Moč.
Vse več indicev pa imamo, da obstaja tudi komplementarna Organizacija, še bolj tajna. Organizacija, ki znotraj LGBT skupnosti rovari proti Stvari. Organizacija, ki znotraj LGBT skupnosti deluje za "Go the normal way!"
Splošno znano je, da resničnega imena Organizacije še nihče ni izdal - lahko si predstavljamo, da bi bile represalije za izdajo naravnost grozljive. Ampak ker gre za organizacijo, ki si prizadeva za ravno nasprotno kot Nevidna Moč, jo lahko začasno označimo z delovnim imenom - Vidna Nemoč.
.
Spomnimo se, opremljeni z uvidom, kako je potekala saga o DZak.
Takoj na začetku je Vidna Nemoč uspela v besedilo zakonika vsiliti 2 zahtevi, ki bi ga takoj pokopali in oškodovali Stvar - imenovanje gejevskih in lezbičnih registriranih partnerstev "zakonska zveza" in tisto o posvajanju tujih otrok.
Po dolgi javni razpravi in ogorčenju javnosti se je Vidna Nemoč potuhnila in sprejet je bil kompromisni predlog.
Potem se je vseeno pojavil Primc in zbral dovolj podpisov za referendum. Aja, še prej se ga Ustavno sodišče ni odločilo preprečiti.
Ampak pozor - v času do začetka referendumske kampanje je Stvar v javnosti vztrajno pridobivala podporo. Zdelo se je, da bo referendum padel, DZak pa bo sprejet.
In potem ponovno udari Vidna Nemoč! In ja, z diverzijami, ki naivnežem izgledajo le kot nehoteni streli v koleno - je bitko, ki se je zdela za Stvar dobljena, prevesila proti porazu.
.
Ciciban seveda ni edina sabotaža, ki jo je v zadnjem času izvedla Vidna Nemoč, ne ne. Zagaman. Ali pa Mavrična družina. It goes on and on...
.
Ampak ena najhujših diverzij Vidne Nemoči je pa... Počas počas, stvar je tako grozljivo samomorilska za Stvar, da rabi malo uvoda. No, takole gre. Plakat, na njem Rožej in v šajtrgi pes. In zraven pojasnilo, pozor: "vsaka ljubezen si zasluži otroka."
Prav sta prebrala - prikazana je ljubezen med Rožejem in psom, s pojasnilom, da si njuna ljubezen zasluži otroka. Ja, za Stvar je to nekaj takega kot samomor iz zasede. Naravnost debilno, bi lahko rekli. Če ne bi vedeli, da gre za premišljeno sabotažo Vidne Nemoči.
Plakat je tule.
.
Lahko noč, he he.
.
P.S.:
Maja Lupša z nesprejemom Družinskega zakonika ne bo pretirano oškodovana. Njen sin in njegov partner sta uspela posvojiti otroka v ZDA že mimo starega zakonika. In posvojitev sta uspela formalizirati tudi pri nas, tudi že mimo starega zakonika. Btw - tovrstnih posvojitev novi DZak sploh ne predvideva in jih ne legalizira. Tudi po novem zakoniku - bi bilo treba delovati 'mimo'.
četrtek, 1. marec 2012
Še 6 jih je padlo
Večino navdušenja za pisanje zadnje mesece skurim na Twitterju, pa je blog žal temu primerno zanemarjen. Najbolj se sekiram zaradi knjig - ker jih še vedno precej hitreje berem, kot pa uspevam tule dohajati. Kakorkoli že, treba je iti po vrsti, in tele so padle, uf, do septembra 2010. Pa začnimo.
Nazadnje so padle Agnes, Mohammed Maguire, Živalsko srce, Idiot, Okus po moškem in Pazite se psa, v tem vrstnem redu.
Nazadnje so padle Agnes, Mohammed Maguire, Živalsko srce, Idiot, Okus po moškem in Pazite se psa, v tem vrstnem redu.
.
Agnes / Peter Stamm, 1998 (CZ 2002)
Lahkotno berljiva meditacija o ljubezni, a v precej mračnem vzdušju. Avtor v ZDA piše knjigo o vlakih in se vmes speča z neko Agnes, ta zanosi, splavi in postane depresivna, na koncu pa izgine. Konec je dvoumen, je pa res, da se knjiga začne z diskretnim namigom: "Agnes je mrtva". Nič ne zamujata.
.
Mohammed Maguire / Colin Bateman, 2001
Glavni junak, Mo', je otrok 2 najhujših teroristov. Po streljačini v libijski puščavi, kjer zavezniki ubijejo islamističnega očeta, ga mati, teroristka pri IRA, spravi na Severno Irsko. Mo je, nič kriv, vpleten v vse severnoirsko sranje konca 70-ih in začetka 80-ih. Zgoščena komedija zmešnjav je poleg omenjenih polna tudi aktualnejših referenc - ker je nastala pred 11. 9., najbrž iz 1. iraške vojne. Zabavno.
.
Živalsko srce / Herta Müller, 1994 (CZ 2002)
Herta Müller je bila večkrat v Sloveniji. Ima srhljive oči. 2009 je dobila Nobelovo nagrado za književnost.
Težka, depresivna zadeva, tole. Nemška manjšina v komunistični Romuniji je dvojno trpela... Začne se z dnevnikom punce, ki je storila samomor. Nato si dnevnik podajajo prijatelji sošolci, nemški otroci nekdanjih SS-ovcev. Securitate, izobčenje, ponižanje, skrivnosti, strah, hinavščina, revščina, brezup. Samomori. Emigracija. Izdajstvo. Take stvari. Roman ne skriva, da je v marsičem avtobiografski. V prvem planu pa ni faktografija, ampak vzdušje. Moreče. Toplo priporočam vsem tistim, ki izmed totalitarizmov - enega postavljajo na piedestal.
.
Idiot / Fjodor Mihajlovič Dostojevski, 1869 (Sanje 2004)
Vsakič ko to preberem, ugotovim, da sem idiot jaz. Seveda priporočam.
Vsakič ko to preberem, ugotovim, da sem idiot jaz. Seveda priporočam.
.
Okus po moškem / Slavenka Drakulić, 95 (Rotis 1998)
No, tole je malo šokantno. Toliko, da sem po tem, ko sem knjigo konzumiral - da bi jo lažje prebavil, skušal preveriti, če je Slavenka pred 95 kaj pohajala po NY. Sklenil sem, da sigurno - gospa je namreč pravi kozmopolit. Ker napisano je, čeprav po eni strani skopo in neosebno - tako doživeto, tako prepričljivo, da ni varjante, da ne bi pisala iz lastnih izkušenj. Tega si enostavno ni mogla le izmisliti...
Božanska glad, (Scent of a Wo.../) The Taste of a Man, ali pač Okus po moškem, se dogaja v zanikrni luknji nekje v NY. Poljska doktorska študentka Trezika naleti na brazilskega latinloverja Jožeta, antropologa na raziskovalni štipendiji. Sicer sta oba vezana, ampak whatever. No, strast je neizmerna - pa Trezika bolanega Jožeja usmiljeno ubije, razkosa, skrbno spravi in - poje. Kanibalizem kot vrhunska manifestacija ljubezni...
Kolikor je znano, Slavenki Drakulić, čeprav se je tako iskreno samoprijavila, nikoli niso sodili za umor. Kolikor je znano, so ji že 2x presadili ledvico, to pa naj bi bilo tudi bolj ali manj vse, kar je njeno telo človeškega konzumiralo... Eh, blodim. Vzemimo to kot dokaz, da je zadeva močna, da človeka pripravi k razmišljanju, da mu nekaj ostane. Toplo priporočam!
Božanska glad, (Scent of a Wo.../) The Taste of a Man, ali pač Okus po moškem, se dogaja v zanikrni luknji nekje v NY. Poljska doktorska študentka Trezika naleti na brazilskega latinloverja Jožeta, antropologa na raziskovalni štipendiji. Sicer sta oba vezana, ampak whatever. No, strast je neizmerna - pa Trezika bolanega Jožeja usmiljeno ubije, razkosa, skrbno spravi in - poje. Kanibalizem kot vrhunska manifestacija ljubezni...
Kolikor je znano, Slavenki Drakulić, čeprav se je tako iskreno samoprijavila, nikoli niso sodili za umor. Kolikor je znano, so ji že 2x presadili ledvico, to pa naj bi bilo tudi bolj ali manj vse, kar je njeno telo človeškega konzumiralo... Eh, blodim. Vzemimo to kot dokaz, da je zadeva močna, da človeka pripravi k razmišljanju, da mu nekaj ostane. Toplo priporočam!
.
Pazite se psa / J. M. Erre, 2006 (Didakta 2007)
Tako rekoč kriminalka skozi pisma in dnevnike. Čisto na koncu je priložena razlaga, ki vse osvetli. Meni taka forma ne sede, sicer bi bilo pa čisto fajn. Nič ne zamujata.
.
Lahko noč.
.
Lahko noč.
Naročite se na:
Objave (Atom)