Banana republika

Od razpisa predčasnih volitev do danes se ni zgodilo nič, po drugi strani pa veliko. Posvetimo se tu tistemu 'veliko', čeprav bi bilo za vse precej bolje, da bi lahko že na široko razpravljali o obratu na bolje, o katerem ni ne duha ne sluha.
Vlada je še vedno ista, le da spredaj že nekaj mesecev piše V.D. In pospešeno tonemo. Se pa zato ogromno dogaja na vseh nepomembnih področjih, od kulturnega boja, preko hrbta, ki da je biča željan, preko urgentnih razprav o moškosti, pa do Tujca, Neslovenca, ki je zmotil sočno samozadostnost naše banana republike.
Pa začnimo.
.
Zmagovalec volitev
.
Zoranu Jankoviću nihče ne oporeka zmage. Zmaga je bila, glede na javnomnenjske raziskave, presenetljiva - ampak nihče mu je ni oporekal. Tudi o tem, da naj predsednik za mandatarja najprej določi relativnega zmagovalca volitev, je veljal popoln konsenz (sploh po tem, ko je pred volitvami Türk oznanil, da bo "dobro premislil"). SDS je pogoltnila poraz in vsi smo komaj čakali, da se Jankovič na državnem nivoju izkaže kot politično moder, sposoben manager in izjemen strateg, ter se veselili 4% gospodarske rasti.
.
No, nič takega se ni zgodilo. Doslej je dosegel naslednje rezultate:
- Predsednik njegovega največjega naravnega zaveznika, stranke SD, je po tem, ko je skusil Jankovićev pogajalski politični slog, izjavil: "Degutantno!" 
- Popolnoma je pogorel pri volitvah predsednika DZ; miniral je naravnega zaveznika Pahorja, s Kociperjevo pa izvlekel vsega 38/90 glasov.
- Popolnoma je pogorel kot kandidat za mandatarja; transparentno si je izpogajal 44 glasov od 46 potrebnih, iztržil pa sramotnih 42/90.
.
Jankovič se je izkazal za politično nespretnega, zamerljivega in nedoraslega priložnosti. Zdi se, da je v skladu s Petrovim načelom končno napredoval do stopnje nekompetentnosti.
.
Prav zdaj se predsednik ponovno odloča o izbiri mandatarja. V zvezi s tem vsem predlagam preprost miselni preizkus:
Na volitvah zmaga SDS, predsednik države Peterle po dobrem mesecu 'pripravljanja terena' mandat podeli Janši, ki pa si transparentno izpogaja le 44 glasov, zato pa Grims zatrjuje, da jih 'imajo' 48, v parlamentu pa klavrno pogori z 42/90. Takoj po tem predsednik Peterle oznani, da je JJ še vedno zelo resen kandidat in začne nov krog pogovorov. F 571 pa mu pri tem čvrsto drži štango.   
Ha?
.
O moškosti
.
Najprej je bil tale intervju, na silvestrsko soboto. V njem levičar BMZ, izrazito svoboden človek, brez dlake na jeziku pove marsikaj zanimivega.
V zvezi z moškostjo ima za levičarja izrazito zanimivo, konzervativno stališče. Družbo, kjer so vloge v trikotniku 'oče, mama, otrok' zameglene in kjer zaradi pomanjkanja moškosti otrok ne more rešiti ojdipovega kompleksa, imenuje predepipalno. Ker predepipalci Zakona niso ponotranjili, da je pod vprašajem celoten simbolni red. Tudi vladavina prava.
.
Potem je bila razprava pred glasovanjem o mandatarju. Začelo se je s tem, da je Radovan Žerjav, v skladu z Golobičevo doktrino, pozval, naj se potencialni pucki po moško razkrijejo in javno utemeljijo svoj glas, ne pa da se strahopetno in hinavsko skrivajo. In napovedal obstrukcijo, saj lahko, ob vsem špekuliranju, njihovi poslanci le tako ohranijo čast in dobro ime.
.
In končno je zagrmela pozitivka Naša koCiper, češ da je edino moško vzeti glasovnico in glasovati, pa čeprav proti, poleg tega pa bi tako potencialni pucki glasovali v nasprotju z zavezami strank, ki so jih spravile v parlament, kar pa da je sploh v über moško.
.
V zvezi s tem so se seveda strašno aktivirali levi medijski dušebrižniki in ostali varuhi poslanske vesti in svobodne volje. Glede na to, da je pred kakim letom v Parlament uletela Policija in se lotila nekega Jeličinčiča, češ da je storil greh trgovanja s poslanskimi glasovi - bi ob aktualnem kupčkanju pričakoval enako dosledno obsodbo politične korupcije, posebej od predsednika. Ampak ne, nič takega se ni zgodilo.
Zato bom tule zraven raje prilepil zanimivo mnenje levičarja Matevža Krivica, svobodnega človeka:
.
''Kot levičarja me je hudo sram, da ste 'naši' na koncu poskusili priti na oblast ne z volilnim izidom, ampak s pomočjo skritih glasov prestopnikov, ki niso imeli niti toliko morale, da bi si svoj prestop upali javno utemeljiti. Sreča v nesreči je, da je ta nečastni poskus spodletel, preden je nastala še mnogo večja škoda. Upam, da ste to sposobni razumeti in svoje ambicije prilagoditi dejanskemu volilnemu rezultatu. Sedaj vas potrebujemo kot močno in verodostojno opozicijo kot šibko in neverodostojno oblast nikoli.'' (Vir)
.
Virant in viralno
.
Za pismo famoznega Tomaža Majerja sem izvedel na Twitterju. Tam sem tudi spremljal razplet, odziv Nataše Pirc Musar, in novačenje, ki je kulminiralo v izjemno medijsko podprtem shodu trenirkarjev deževnega večera na Prešercu. Pomirjeno sem ugotovil, da je naša družba do nestrpnosti do Neslovencev, predvsem pa do Tomaža Majerja, izrazito nestrpna.
Naučil pa sem se tudi, da je Jelinčičev opis volivcev pokojnega Bernika, ki da so "golazen, ki bi jo bilo treba pobiti takoj po vojni", relativno sprejemljiv, saj je gospod le uveljavljal pravico do svobode govora.
Naučil sem se tudi, da je tovariš Godnič, ki bi tistih 8% ljudi, ki niso njegovi prijatelji, pospravil v Barbara rov, le neškodljiv bumbar, ki je prakticiral umetniško svobodo, čeprav je na jutranjem programu nacionalne TV nastopal kot on sam in ne kak njegov lik.

#trenirka

.

Viranta prej nisem posebno maral, prikupil se mi je pravzaprav šele med volilno kampanjo, ko je neverjetno količino nizkih udarcev - začuda prenesel izrazito po moško. Čeprav ga nisem volil, njegovo stranko spremljam z naklonjenostjo in upanjem, da bodo Štih, Šušteršič in Pezdir skozi realno politiko uspeli v to državo spraviti vsaj malo svobode.
No, po tem, ko je postal predsednik DZ in ko je hotel mrtvilo brez kandidata za mandatarja presekati z lastno pobudo, sem nekega večera sredi dolenjske avtoceste na Twitterju zaznal 'Virantov trend'. Tviteraška gonja se je približno izpela šele, ko je zmanjkalo naslovov doslej posnetih filmov.
Najhujši šok pa je medijska, posebej pa tviteraška scena, doživela po tem, ko si je Virantova stranka drznila Jankoviću reči NE. Hudo je bilo - takega tviteraškega mrtvila, kot smo ga doživeli dan po Jankovičevem porazu, resnično ne pomnim.
Naučil sem se torej, da so iPhone levičarji vsaj tako nestrpni do 'izdajalca Viranta', kot so bili do 'izdajalca Viranta' nestrpni njegovi nekdanji politični prijatelji. Uf.

#Virant

.

Tujec, Neslovenec
.
Eno je grdi nestrpnež Tomaž Majer, ki si je drznil kazati na Tujca. Nekaj povsem drugega pa je Tujec, ki ogroža Naše.
Spokojno dolino Šentflorjansko ogroža Tujec, Neslovenec! Kako si drzne, presneti Tujec, Nam soliti pamet? Mrš, Tujec, Neslovenec, izgini od koder si prišel!
Tako so pretekle dni tekmovali naši veljaki. Se pravi - Naši veljaki. Pa poglejmo, od kod se je vzel ta nebodigatreba Neslovenec.
.
Gospod Joseph A. Mussomeli je ambasador ZDA. K nam, v osje gnezdo, je bil poslan šele po kaljenju v Afganistanu. Ambasador ZDA zastopa Našo, levičarsko, demokratsko administracijo predsednika Obame. Zakaj so naši levi strici na tega Tujca tako alergični?
.
- Morda zato, ker je levičarski, demokratski predsednik ZDA, popolnoma skrenil z linije NOB, če sodimo po njegovem inavguracijskem govoru 3 leta nazaj, ki ga je, btw, kitajska Partija cenzurirala? (btw - cenzurirala ga je tudi naša Partija) Take je kvasil Obama:
.
"Recall that earlier generations faced down fascism and communism not just with missiles and tanks, but with sturdy alliances and enduring convictions,"
"To those who cling to power through corruption and deceit and the silencing of dissent, know that you are on the wrong side of history, but that we will extend a hand if you are willing to unclench your fist."
.
- Ali morda le zato, ker vrli Naši veljaki ne znajo brati med vrsticami?
Kakorkoli že, zdaj nimajo več izgovora.
.
- Ali pa gre le za pobalinski rasizem, za nekakšen socialistični nacionalizem, oziroma fašizem - v smislu pač, da nam v naši Dolini Šentflorjanski nima kaj pameti soliti Tujec, Neslovenec, sploh iz države, ki ji vlada črni zamorec?
Kdo bi vedel...
.
Dražgoše
.
Dražgoše, Dražgoše... Ne bi se rad ponavljal, zato tukaj ne bom pisal o ozadju 'slavne bitke', ampak predvsem o kontekstu. Kontekst, vidite, je namreč šibka točka zgodovinopisja NOB. In kontekst je v grobem tak:
.
Svetovni komunizem in nacifašizem sta veselo paktirala od 23.8.1939 do 22.6.1941.
22 krvavih mesecev, v katerih je padla celotna Evropa. Tole je dobro napisano, priporočam. Sodelovanje je izgledalo takole.
.
Protiimperialistično fronto so, še v okviru tega partnerstva, ustanovili 26.4.1941. Prva slovenska puška pa je počila natanko 22.6.1941, na dan ko sta se Hitler in Stalin skregala. Počila je, ko je neki partizan pod Šmarno goro streljal na Slovenca.
Dražgoška bitka velja za prvi frontalni spopad med partizani in Nemci. To je bilo 9.-11.1.1942. Dobrega pol leta po poku prve partizanske puške. Od konca odkrite ljubezni med nacizmom in komunizmom je torej minila slaba tretjina časa, kolikor je trajal pakt. Od začetka okupacije do prvega spopada  je minilo kar 9 mesecev.
.
Japonska je Pearl Harbor napadla 7.12.1941. ZDA so Japonski napovedale vojno naslednji dan. 11.12.1941 sta zato vojno ZDA napovedali Nemčija in Italija, ZDA pa so istega dne storile enako.
ZDA so v času Dražgoške bitke bile v vojni z nacifašizmom točno mesec dni. V času Dražgoške bitke so ZDA v WW2 sodelovale na protifašistični strani.
Zato je nekam neokusno, da celotna politična vrhuška za udrihanje po Tujcu Neslovencu, ki ni storil drugega kot tule povsem konstruktivno zastopal interese ZDA - izbere ravno prizorišče izgubljene bitke proti Nemcem.
Ker čeprav so ZDA tedaj še jasno podpirale četnike Draže Mihajlovića (in ga po koncu vojne posthumno odlikovale), ne pa komunističnih partizanov, in čeprav naših NOB borcev z rdečimi zvezdami in predstavnikov naše države zavezniki, ki so premagali nacifašizem, ne vabijo na proslave ob dnevu D v Normandijo - so se ZDA v času Dražgoš borile proti Hitlerjevi Nemčiji.
Baje je Stanovnik v času med volitvami in glasovanjem o mandatarju obiskal nemškega ambasadorja tik preden se je večina strankarskih prvakov sestala z ameriškim. Če tole hudomušno prevedemo v jezik NOB:
Šef borcev NOB je šel izdajat Švabom, potem pa ob asistenci stricev obtožuje politično opozicijo sodelovanja z ameriškimi protifašističnimi zavezniki.
Banana republika.
 .
Poslušajmo zdaj še enkrat tale slavnostni govor, premotrimo tale orkestriran performance, ki so nam ga leta 2012 pripravili tovariši Predsednik ZZB, predsednik države Türk, predsednikov nesojeni mandatar Janković in tovariš stric iz ozadja Kučan:
.

.
Za konec pa razmislimo še enkrat, ali je vsakoletno obujanje dražgoške maškarade res tako blazno konstruktivno in neobhodno, da se je tam dolžan kazati vrh države, obdan s kopico novinarjev?
.
9 mrtvih partizanov, 41 ustreljenih talcev, 81 interniranih, vas požgana, grozno.
Ampak - ali ni precej nenavadno tega tako nazarensko opevati, se šopiriti s starimi šmajserji, mahati z zastavami neke druge države in se kititi s simboli prav tistega komunizma, katerega poraz slavi Obama? Hkrati pa šele po osamosvojitvi odkrita prizorišča neskončno hujših zločinov, kjer ležijo tisoči slovenskih žrtev - praktično prezreti?
Oprostite gospodje tovariši strici, to je neokusno.
.
Ob 20. obletnici mednarodnega priznanja naše države pa velja premisliti tudi o tem, ali je spodobno, domoljubno in za mladi rod vzgojno - opevati poraz?
Ker Dražgoše, gospodje tovariši strici, so v nekem smislu nekaj povsem podobnega - kot Kosovo polje.
.

.
Lahko noč.