Fotolov

Že 4 leta sem zelo zadovoljen s svojim fotoaparatom. Tudi zato, ker sem pri stroških za filme in razvijanje prihranil nekajkrat več, kot je digitalc vmes izgubil vrednosti. Ker sem dosti pod vodo, sem razmišljal o ohišju, ampak so za Canon G5 odločno predraga. Pred kratkim pa sem izvedel za posebne vrečke, ki so mnogo cenejše. Se mi pa zdi, da bi pritisk par metrov pod vodo zjebal objektiv. Sem pa našel tudi malo boljšo vrečko, ki ima okoli objektiva tulec, tako da se da neovirano zumirati. Ampak - 40 jurjev za plastično vrečko? No, našel sem tudi pričevanje nekega frika, ki si je vrečko za kamero zmizaril sam. ... I don't think so.

Zato na morje vsakič vzamem kak "podvodni" aparat za enkratno uporabo. Ponavadi sem razočaran, sem pa zadnjič imel srečo. Pri Hartlauerju sem za 3 jurje kupil tole - ohišje je čvrsto, mehanizem za sprožitev je robusten, vsi preboji so opremljeni z oringi, notri pa je celo film Iso 800.

Fotografije seveda niso posebej kvalitetne - so pa kljub vsemu dovolj dobre, da lahko bralca vidita enega ugorja in enega jastoga v naravnem okolju.

.

Odločil sem se vama izdati enega z beljakovinami bogatih kotičkov v Istri.

Južno od Rovinja so Bale. Tam je treba zaviti proti obali, kjer sta 2 kampa - Kolone in San Pol. Najbolje je iti v levega (po novem za obisk poberejo 20 kun/avto) in potem ob obali pešačiti do bunkerja, ki je nasproti otočka.

Čofotati se splača tam, kjer je pobarvano plavo.

.

Tam je 20 m od obale slikovit grebenček, kjer dno pade s 3 na 8 m. Povsod je veliko primernih lukenj, kjer se skrivajo rakovice, škrpoči, ugorji in vsaj en jastog, čisto pri obali pa se grejejo ciplji.

In ker ne gre za rezervat, se da ribe streljati legalno.

Na sliki: dno ob grebenčku..

.

Ja, to je ta jastog:

.

.

.

.

.

.

.

Takole pa v naravnem okolju izgleda ugor.

Tale je bil dolg meter 30 in je tehtal precej čez 2 kili.

.

.

.

.

.

Večerje za dva

Tokrat objavljam nekaj istrskih obrokov, našicanih konec avgusta in ta vikend v okolici Peroja in Bal. Slike so malo slabše zaradi močnih večernih senc, razen prve, ki je slaba zaradi difuzne svetlobe oblačnega večera. Roko je za merilo posojala D.
.

Cipelj, natančno zadet.

In nekaj mrčesa.

.

Za predjed sva pojedla še dve

taki rakovici.

.

.

.

.

Trije škrpoči in šparček.

.

Za predjed rakovica.

.

.

.

.

.

.

Ker riba ostane najbolj sveža, če je živa, sem 2 izmed 3 ugorjev, ki sem jih lociral prejšnji dan, šicnil med zadnjim čofotanjem pred odhodom v Lj. Vsak od njiju mi je vzel vsega 10 minut. Škrpočev pa itak povsod mrgoli, če jih znaš najti.

Seveda je pred odhodom v Lj norma sproščena - namesto za 2 si privoščim našicati malo več. Bi se dalo še več, če bi se neurje, ki je trajalo vso noč, izlilo pred 1 popoldne, ko sem šel prvič v vodo. In po poltretji uri vožnje sva bila doma že ob 6 PM.

.

Cipelj in nekaj šparov, picev, fratrcev, kdo bi vedel....

.

.

.

.

.

.

.

Tudi bero zadnjega dne tokratnega podaljšanega vikenda sem prešvercal v Lj.

.

Za predjed je bila zelo velika rakovica.

Potem pa so se pojedli še špari, pici, fratrci in ušate, ki pozirajo levo, ter solidni škrpoč, cipelj, dve vrani, kaval in nekakšen sardon, od zgoraj navzdol.

.

.

.

.

Hm, pravzaprav mam rib za nekaj časa poln kufer.