Samo še malenkosti
Kdor je kdaj zidal ali prenavljal ali samo prčkal, pozna ta feeling. Ko so večje stvari končane, manjka pa le še tu pa tam kaka malenkost. In se zlepa ne moreš spravit da bi še tisto zrihtal. No way.
Ko sonce tako lepo sije skozi južni atrij v jedilnico in naprej v dnevno sobo, si težko predstavljam, da je bilo pred 3 leti namesto južnega atrija in 2 parkirnih mest tu 240 kubikov zemlje. Nekaj malenkosti sicer tudi tu še manjka, ampak vseeno, najin južni atrij odlično funkcionira. In ko sediš za mizo je svetlo, vse zeleno, lepa travca, nato pa šmarnogorski gozd.
Hočem reči, da se je pri severnem atriju, pred spalnico, ustavilo. Macesnove deske so po tem, ko sva jih nažagala in položila (da bi takoj videla kako bo ko bojo zašraufane), tam obležale skozi jesen zimo in pomlad.
Ampak ne celo, he he. Zadnč sva jih dokončno zašraufala.
.
To pomeni pripravit podaljšek in razdelilc za štrom, 2 bormašini, svedra 5.5 in 16mm, nastavke za šraufat, ročni ključ za zategovat, 200 inox torx šraufov 5x80, meter, svinčnik, lesene kajle, kladivo, ubodno žago, en zvezek, sirkovo metlico in eno coto.
To pomeni naslednje delovne operacije: merjenje, računanje, prelaganje, merjenje, risanje. In potem se po segmentih ponavlja: merjenje, prelaganje, merjenje, risanje, povrtovanje, prelaganje, vrtanje, prelaganje, pometanje in brisanje, šraufanje z mašino, eventualno kajlanje in ročno zategovanje. Podnice namreč niso bile vse enako široke, razmaki pa pač morajo biti. Pa še: zadnjo desko je blo treba obžagat, da se prilega nizki stari škarpi.
.
Rezultat: tudi macesnova terasca pred spalnico je zdaj trdna, deske se več ne dvigujejo če narobe stopiš, in končno izgleda kot je treba.
- D: Zdej je treba pa samo še tole, pa tole, pa tole, pa tole pa tolepatolepatole...
- P: počas, počas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar