Moj najljubši rap komad

Jahta tovarišice Simone Dimic

Slovenija je na lestvici novinarske svobode trenutno na 46. mestu na svetu. Od lani je padla za 8, od predlani za 16 mest. Pod novo vlado nas je prehitelo 16 držav. Stanje je precej slabše od tistega ob famozni peticiji 571. No, od leta 2002 pa smo padli že za 32 mest.

Zanimivo je vedeti, da se novinarjem danes bolje godi v Estoniji (9), Litvi (11), ZDA (20), Namibiji (21), na Jamajki (25), v Gani in Maliju (26), v Kostariki (29), Čilu (33), Hong Kongu (34), na Surinamu (35), v Urugvaju (37), Južni Afriki (38), Tanzaniji (41) in na Papui Novi Gvineju (42). Ampak glavno je, da smo za mišjo dlako prehiteli Bosance.

.

Jaz razumem, da je novinarjem v taki državi težko delati. Kljub temu pa to ne sme biti izgovor za slabo, površno delo. Naša novinarska srenja je po eni strani izjemno občutljiva na razne komande didžejem, naj koga smaknejo, ali na razne velike bele micibušije z dubajskimi tablicami - po drugi pa se leno, površno in nekritično predaja cenenemu copypastanju. Domnevna novinarska nesvoboda naj ne bo izgovor za lenobo! Resnica je namreč velikokrat enostavno dostopna, le domačo nalogo je treba narediti.

Oglejmo si poučen primer:

* * *

.

Jahta tovarišice Simone Dimic

.

Najprej naj poudarim, da seveda ne gre za njeno jahto, ampak govorim le o jahti, na kateri je tovarišica Simona Dimic pila kavo. Nikakor ne želim ničesar prejudicirati, sploh po tem, ko je tovarišica šefica kabineta SD predsednika vlade v Pogledih Slovenije takole razblinila vse dvome:

...

Mi lahko pojasnite še ta tretji misterij okrog vašega premoženja, okrog 23 metrov dolge jahte, ki naj bi bila registrirana v Avstriji. O tem je poročal Požareport?
To ni moja jahta.
Je pa to jahta vašega partnerja?
Ne.
Se pravi, ne vi ne vaš partner nimata nikakršne jahte v nikakršnem lizingu?
Jaz nisem bila lastnik te jahte, in to vam lahko povem. Za vse ostalo vprašajte koga drugega.
Kaj pa vaš partner?
To boste pa morali njega vprašati.
Ne želite odgovoriti?
Ne.
Pa ste bili kdaj na tej jahti?
Seveda. Kot še tudi na kakšni drugi.
Pa potem veste, čigava je?
Mene to ne zanima. Moja ni.
...

.

Laži in natolcevanja

.

O jahti tovarišice Simone Dimic, ki ni njena, so naši mediji v zadnjem času objavili kup ostudnih laži. Jaz sem jih sproti zaznaval, popolnega nabora virov se mi pa ne da sestavljati. Saj to zadošča:

.

- Menda je gnusno laž, da je jahta Princess V70 dolga 23 m, prvi objavil Požareport 4.9.10 (to samo sklepam, ker njegovih člankov ne plačujem). Vsekakor pa je sinoči v članku, ki se na omenjenega sklicuje, objavil nagnusno laž: "Mimogrede, za boljše razumevanje: jahta Princess V70 je dolga 23 metrov..."

- Finance so 7.10.10 nagnusno laž o 23 metrih ponovile, zraven pa pritaknile še dodatno laž: "...jahto italijanske znamke Princess V70..."

- v Pogledih Slovenije 14.10.10 je Slaku, če se prav spomnim, izletela celo nagnusna laž o tem, da naj bi bila jahta tovarišice Simone Dimic dolga le 18m, Traven pa je lagal o 23m.

.

Po tem pa se je sprožil pravi plaz - nagnusno laž, da je jahta tovarišice Simone Dimic dolga 23 metrov, so večkrat ponovile vse medijske hiše, vse spletne edicije. In ta nekritična copy-paste-baba-rekla-baba-kazala psihoza med našimi vrlimi, profesionalnimi, zatiranimi novinarji - nikakor ne pojenja.

Zato sem šel na lov za resnico kar sam, čeprav nisem slovenski novinar. Ali pa ravno zato. Tu je rezultat:

.

Resnica končno razkrita

.

Prvič, Princess ni italijanska, ampak angleška tvrdka.

To bi naši vrli novinarji lahko že davno vedeli vsaj zato, ker tam nabavlja tudi nekdanji minister, naj ga imenujem kar s hudomušnim vzdevkom, "Mister 4%". On se fura s takole.

.

In drugič, jahta tovarišice Simone Dimic, Princess V70, je dolga natanko 21.69 m.

Ponovimo skupaj:

21 metrov in 69 centimetrov.

.

To je kar 1.31 manj od lažnivega natolcevanja o 23 metrih. Še več - če upoštevamo samo dolžino plastike, brez tistega dela ograjice, ki na kljunu štrli čez, meri jahta tovarišice Simone Dimic pičlih 21,39 m. Ta podatek lahko preverite tule.

.

Ko smo že pri stvari, se pozabavajmo še z nekaj ostalimi podatki.

Kjer je najširša, meri 5.08 m.

Prazna izpodriva 35.5 t. Polna torej dobrih 40.

Tank za dizel sprejme 4.403 litre.

Jahta ima dve garaži.

Prednost jahte tovarišice Simone Dimic je tudi v tem, da ima prostore za služinčad povsem ločene - kabina za služinčad je na krmni strani strojnice.

.

* * *

Dovolj heca, končajmo bolj resno.

Po trenutni ceni, 1.18 ojra/l, stane poln tank dizla 5195,54 ojra.

Ali z drugimi besedami: da bi predsednik Vlade Republike Slovenije (ki, btw, komaj preživi s 3002 ojri neto) enkrat napumpal tank šefici svojega kabineta tovarišici Simoni Dimic, se mora posloviti od 1.73 svoje plače.

Živimo v državi, v kateri mora predsednik vlade delati 1 mesec in 3 tedne, da bi enkrat tankal polno svoji tajnici. Človek se ob tem vpraša, kdo je v resnici šef v kabinetu predsednika vlade. Je šefica Pahorjevega kabineta - tudi Pahorjev šef?

.

Dobro jutro.

Huda zver

Plezam zadnjič tule, pa najdem eno kosmato živad. Odložim torej še zadnji slemenjak in jo zvlečem dol, na krajši foto-sešn.

Takoj sem opazil, da gre za hudo zver, v dokaz imam fotografije. Zdaj vaju pa sprašujem, kaj zaeno čudo je to. A kdo ve?

.

George Carlin o slovenskih lokalnih volitvah 2010

Lokalne volitve 2010

Kaj? A da je za komentar že prepozno? Menda res...

Res je pa tudi, da volitve formalno itak še niso končane, ker manjka 2. krog.

Pa začnimo.

.

Gluha loza

.

Imam se za Ljubljančana, volit pa ne smem. Menda namreč spadam pod Medvode. Ker se servisiram v glavnem znotraj obvoznice, o Medvodah nimam pojma. Ne vem, denimo, kdo sedi v lokalnem parlamentu, niti tega, kdo je župan. Vem le to:

.

- V naši vasi ni kanalizacije, ni je pa niti v srednjeročnem planu (na srečo pa bližnji kmetje greznice zelo poceni spumpajo...).

- Naš vrtec, torej vrtec Pirniče, je v najbolj zanikrni in razsuti stavbi v celem okraju. Ni mi znano, da bi že gradili novega.

- Že par mesecev se do doma vozimo po obupnem obvozu mimo šole za policaje, ker razkopavajo Kajakaško cesto. Če bodo tisti ob Kajakaški dobili kanalizacijo, je dobro. Problem pa imam s tem, da je naša lokalna oblast obvoz genialno pregradila z avtomatsko zapornico. In vsem, ki živimo onkraj Tacna, prodala grde nalepke za vetrobransko steklo, ki veljajo kot prepustnice. Keć je pa v tem, da rampa ne trza na nalepko, pač pa je treba imeti daljinec. "Na srečo" pa jih naša vrla lokalna oblast prodaja po 36 ojrof. Pazi zdaj to: namesto da bi zasilni obvoz pustila odprt, nam je naša nebodijetreba lokalna oblast inštralirala in zaračunala nebodijetreba avtomatsko zapornico, poleg tega pa nam je vsilila še nekaj 1000 daljincev po 36 ojrof. Promet zaradi tega seveda ni prav nič manjši - tam mimo so se že prej vozili izključno lokalci, enako kot zdaj. Sploh odkar je Lipa zaprta in mladi Zavašnik na begu. Le da ima zdaj vsak še eno nalepko na šipi in daljinca v žepu. In še bonus: če nimaš, te oglobi policaj - baje radi zasedajo zraven zapornice in polnijo državni proračun.

- O cesti, ki bi Medvode povezala z Ljubljano, ne duha ne sluha. podaljšek Celovške mimo Stanežič in Medna je povsem podhranjen, o novi trasi ob Savi pa tudi ne vem če so se že zedinili. zastoji v konicah ostajajo...

.

Kar se mene tiče, od lokalne oblasti skratka ničesar ne pričakujem. Povrh so menda na lokalni oblasti itak "naši" - kaj bi šele bilo, če bi oblast prevzeli "njihovi"... *

*(update: pravkar preveril - na lokalni oblasti so vendarle njihovi)

Na lokalne volitve ne hodim.

.

Prestolnica

.

Me pa seveda zanima cirkus okoli ljubljanske oblasti. In to sem radovedno spremljal.

Po moje tokrat ni imelo nikakršnega smisla ugotavljati, kateri izzivalec je boljši, ali kateri ima boljši program. Za ugotovitev, da je bil nabor kandidatov izjemno klavrn, res ni treba biti rocket scientist. Pravo vprašanje se je skrivalo drugje, in nanj so si očitno brez problema pravočasno odgovorili vsi tisti potencialni kandidati, ki bi bili v normalnih okoliščinah dejansko izvoljivi.

Jankovič ni imel dostojnega izzivalca zato, ker bi bilo komurkoli drugemu v tem mandatu - nemogoče županovati:

.

- Ljubljana je sredi Jankovičevih projektov - katerikoli župan bi bil ujetnik Jankovićevega programa.

- Ljubljana je močno zadolžena - katerikoli župan bi imel skrajno omejen manevrski prostor (zbogom tramvaj, kaj šele "maglev do Krvavca", bohpomagi).

- Jankovič ima specifičen slog županovanja - le on ima pregled nad ozadjem netransparentne, se zdi, vezane trgovine, v katero je do vratu pogreznjeno, se zdi, poslovanje MOLa. Kako bi se neki nek outsider uspel znajti v sistemu "donacij" in obljub, kako bi izračunal, koliko denimo dolguje tistemu, ki je "v mandatu župana Jankovića" podaril Žitni most? Kako bi varno dokončal milijonski posel okoli nakupa stanovanj v Celovških dvorih za mestne socialce, ne da bi končala v stečajni masi? Tudi če se, skratka, z naravo županovanja v prejšnjem mandatu ne strinjam - pa enostavno verjamem, da zaradi vsega omenjenega lahko naslednji mandat najbolje izpelje natanko Janković. Ne le zase, po moje lahko tudi za Ljubljančane najvež iztrži le on. Ni mi ravno všeč, pa vendar tako mislim.

- In gre še za vprašanje odgovornosti, dostojnosti - Janković je očitno zastavil tako, da sta ena enota 2 mandata. Zdaj je na sredi dela, nakopičil pa se mu je tudi kup težav. Za svoje projekte in mestne težave je odgovoren sam in po moje se spodobi, da te stvari zaključi in popuca sam. Seveda pa mu je treba skrajno radovedno gledati pod prste.

.

Fašizem

.

Highlight celotne kampanje pa je bilo po moje obkladanje s fašizmom na enem izmed soočenj. Vladajoča SD je v boj poslala neko (oprostite mi) avšasto koko, s katero je še pred "Slovensko unijo" koitiral neki Dimovski. In ta je, pač po ogabni navadi nominalnih levičarjev, v kampanjo za župana Ljubljane 2010-2014 lansirala debilno obkladanje s fašizmom. Naj torej razložim, kaj je tu debilnega:

.

Če se neka (oprostite mi) esdejeva avšasta koka na javni televiziji priduša, kako da sta onadva z Jankovićem "za NOB" in "antifašista" - se pri meni prižgejo vsi alarmi.

Celo če si denimo predstavljam "skrajno manifestacijo fašizma", tisto prisego domobrancev na Hitlerjev rojstni na Pečečnikovem stadionu - mi nekaj ne gre v račun. Jaz dam namreč roko v ogenj, da tisti nesrečni slovenski fantje niti približno niso razmišljali o fašizmu ali nacionalnem samomoru - ampak so se stisnjenimi zobmi postavili v bran, kako bi rekel, lastni meščanski identiteti. Pred NOB, ki je bil komunistična revolucija, so hoteli ubraniti lastne familije in premoženje, eee - način življenja.

In ko se danes, ko so vnuki žrtev revolucije že dobili nazaj nekaj premoženja ali odškodnine; danes, ko je pri nas pojem "levice" popolnoma spervertiran - nominalni levičarji razglašajo za "varuhe tradicij NOB" in "antifašizma" - se mi obrača želodec.

Vladajo nam "gnili kapitalist" in povrh še "kulak" iz Zaresa, na čelu LDS je predstavnica najbolj dekadentne, se pravi "gnile buržoazije", v kabinetu esdejevega predsednika vlade pa šefuje bejba, ki se fura z 22 metrsko jahto, medtem ko njen stric služi na državnih cestah, njen 8 let mlajši izvenzakonski partner pa vladi menda dobičkonosno dila polete (ker se državnega Falcona kao ne spodobi uporabljati)...

In glavno, ko smo že pri volitvah za župana - nominalni levičar, "antifašist" in "varuh tradicij NOB", Janković - je en najbogatejših državljanov. Ta vneti "levičar" je velik kapitalist, zemljiški posestnik (kulak) in ata potencirano buržoazno malomeščanske familije. Ja, Metka, resnično - kad zagusti, bo (z Damijanom in Juretom vred) gotovo v prvih vrstah narodnoosvobodilne borbe za eliminacijo gnilokapitalistično-buržoazno-kulaških elementov in za osvoboditev radničke klase..., aneda da bo?

Ne mi, skratka, o "tradicijah NOB" in "antifašizmu"!

.

Howgh.

Pogledi Slovenije

Pustimo tisto netelevizično scenografijo in ostale malenkosti. Tale oddaja, ki se pravkar dogaja, je namreč vrhunska. Četudi pozabimo vse prej in celo če je tale zadnja, sta se Traven in Slak danes izkazala za upravičen nakup.

.

Sam sicer niti ne verjamem, da se v naši močvari lahko kaj spremeni na bolje, je pa tole vsaj brcanje v pravo smer. Svaka čast. In svaka čast Financam.

Tretjerazredno

Vidim nekega Pinero, predsednika neke južnoameriške države, kako iskreno vesel je ob reševanju 33 ljudi iz rudniške jame. Iskreno vesel sporočila, ki so ga zaselotejpali na vrtalno glavo, ki se je na slepo prebila do njih. Iskreno vesel vsakega posebej, ko so jih včeraj in danes žive rešili. Tale predsednik je nasmejan čakal pred vrtino in objel vsakega posebej. Hecna ta južnoameriška banana republika, a ne? Mar bi spal doma...

.

Naš visokocivilizirani predsednik, pretendent na sam vrh OZN, je drugačnega kova. Ko so v naši visokocivilizirani republiki v njegovem mandatu prebili stometrski čep in odkrili kakih 100x več (!) ljudi, ki so bili nekoč ravno tako živi, kot teh 33 mandeljcev danes, je oznanil, da se z drugorazredno temo ne bo ukvarjal.

.

Vem, tile iz našega rudnika so sigurno kao izdajalci in torej kao pravično zazidani, saj da je kao na tem temelju zgrajena naša kao visokocivilizirana družba. Ampak zakaj potem tak halo okoli tistih južnoameriških mandeljcev, ko pa vsi vemo, da tam kao živijo izključno potomci nacifašističnih emigrantov in tu in tam kak Indijanec? Kot Slovenec, se pravi kao visokociviliziran, sem se temu primoran nadvse čuditi.

Vem, v našem rudniku so bili baje zazidani v glavnem tujci. Ampak zakaj potem tak halo tudi okoli nekega Bolivijca, da se ga je poleg Moralesa iskreno razveselil tudi Pinera? Ker Bolivijci niso prav nič drugega kot čilski Hrvati, kenede...

.

Kako naj torej tale globalni medijski halo absorbiram jaz, povsem navaden visokociviliziran Slovenec?

Pufa in iger

Tole je naročila dinastija Janković.
Bo v redu?
Dela?

Ni se mi dalo

Nekoč davno (ko se je zamudnini še dalo izogniti na lepe oči) se mi je dogajalo, da sem zamudil rok za knjižnico. Stvar sem enostavno odmislil. Potem so začele prihajati lepe rozaste dopisnice. Z vsakič hujšimi grožnjami. Odmislil. Ko je bilo končno treba spet po kako knjigo, pa sem se naredil neumnega, češ: "eee? aja nisem vedu. ja bom pogledu doma, ampak ziher sem vse vrnu..." In naslednjič končno prinesel tisti dolgo pripravljen kupček knjig. In namesto zamudnine, bil je pač še socializem, požel le pristno radost, da so se knjige končno našle, da se vsakemu lahko zgodi in da naj drugič pa le preberem, kaj da piše na rozastih dopisnicah, če bi spet kdaj slučajno pozabil. Res. Moj rekord v Knjižnici Šiška je bil eno leto!
.
S tem blogom je podobno - ko padeš iz ritma, je vedno težje nadaljevati. Ko gre par stvari, očitno vrednih komentarja, mimo - se nič ne zdi dovolj dober povod za nov zapis. Pa odmisliš. Delaš kaj drugega. Ni težko ;)
.
Poleg tega, da poleti blog itak malo izklopim, mi je sredi avgusta crknil računalnik. (Ostal je le še ostareli laptop, za prvi silo.) No, glavni disk, 500GB, pičla 3 leta star. In, res je, backupa nisem imel. Ne da bi bilo z varnostnimi kopijami veliko dela - le ni se mi dalo.
.
No, disk je bil klinično mrtev, podatki nedostopni, sistem sem pognal s starega diska in vse poskušal. Potrebno je bilo reševanje. V Ljubljani so bili vsi na dopustu, pa sem našel nekoga v Vajdoušni, da bi hitro uredil. Disk izvlekel, zapakiral, poslal. Hitro dobil seznam rešljivih datotek. In šok - 300GB particija, kjer je bilo 3 leta filmčkov, je mrtva. Dobiti pa se da skoraj vse ostalo (fotografije, dokumente, projekte...). Na internetu sem torej kupil 2 diska, 1,5TB externega, ki sem ga dal poslati tistemu v Vajdovšno, in 750GB hitrega internega za domov.
Da ne bom predolg - naložil sem sistem in vsak dan nekaj programov, vmes je prispel tudi disk z rešenimi podatki, izgledalo je, da bo navsezadnje vse v redu.
.
Le da se je izkazalo, da je izginilo kakega pol leta (ostalih 10 let sem na srečo drugje arhiviral) email korespondence, nekakšen .wab fajl od Outlook Expresa al kako že. In na nekaj zadnjih pisem nisem uspel odgovoriti, se tule opravičujem. No, tu sledi ukrep: odpovedal sem se Siolovi pošti (ja, plačeval sem po 5 ojrof na mesec samo zato, ker sem po inerciji vztrajal pri ...@siol.net) in končno začel uporabljati Gmail.
.
Izkazalo se je tudi, da je 8 let star računalnik, čeprav sem ga skrbno dograjeval, resnično že precej v letih. Prejšnji teden je dokončno crknil. Crknil je parkrat že tudi vmes, pa je zadoščalo malo prevekslati kable v škatli in se je zbudil. Crknil je, če se prav spomnim, prejšnji torek.
V četrtek pa sem šel po novega.
.
Uganila sta - v Hofer.
Štirijedrni procesor, 4GB rama, 1.5TB diska, 1GB na grafični, Win 7 in 3 leta garancije. Za 499 ojrof! :)
No, nemudoma sem ga odprl in vanj došraufal še tisti novi 750 GB disk.
Dela ko šus!
.
Otroci so zdravi, na Pohorju nastaja nova kmetija ("barakca" je že pod streho, vodovod iz lastnega potočka tudi, greznica je, agregat laufa po potrebi, en panel sončnih celic pa tudi že čaka), Zabukovje malo sameva, zato pa v Lj nastaja en čisto mali pomožni ateljejček. Knjige padajo, gobe rasejo. ...
Na dolgo pa kdaj drugič.
.
Lahko noč.