Voziček

Baje otroci na začetku ne znajo niti hoditi in pač privzemajo, da se jih bo par let vozilo naokrog. Za to se pa rabi voziček.

.

Ker morajo voziček potiskati drugi, ga smejo vsaj izbrati. Zdaj bom en del preskočil (da si človek pride na jasno, kaj naj od vozička pričakuje, mora nekaj časa zbirati informacije) in takoj oznanil, kakšen bi zadovoljil naju:

.

- na 3 velika kolesa

- gume z zračnicami

- robusten, trpežen, neuničljiv

- dobro vzmeten

- bremza na balanci

- dobre vozne lastnosti (nizko težišče, drži smer, lepo vodljiv)

- sprednje kolo vrtljivo 360°, naj pa se ga da zakleniti naravnost

- enostavno in na majhno zložljiv

- peresno lahek

- ogromna košara za prtljago

- sedež se mora dati obrniti proti vozniku

- sedež se mora dati povsem zravnati (prvih 6 mesecev!)

- enostavno ravnanje (mehanizmi, višina balance, nastavitve sedeža...)

- kompatibilnost (sedež, košara, avto sedež)

- mora biti zelo poceni

.

Kmalu se je izkazalo, da idealen voziček ne obstaja.

Izvedela sva tudi, da se tisto, kar sva iskala, ne imenuje voziček, ampak "travel system". Predvsem pa sva se kmalu naučila, da je treba stvar dobro stestirati v živo, zato je internetno naročanje na slepo odpadlo.

Tu je zdaj ožji izbor tistega, kar nudijo naši večji monopolisti (Baby Center, Ariel, Pikapolonica):

.

Jane

Slalom Pro + košara/sedež Matrix

Lušten voziček - lahek, lepo vodljiv. Podvozje tehta pičlih 8, sedež dobro kilo, košara Matrix, ki ima na polovici zglob in je uporabna kot avtosedež, dobrih 5. Zelo kul je diskasta zavora (!) na sprednjem kolesu;

Ampak:

- sedeža se ne da zravnati, niti obrniti; celo sname se ga težko, ker je pripet s trakovi. Se pa da košaro fiksirati na ogrodje tudi prek sedeža.

- košara-kompromis je majhna, kot sedež se jo težko pripne v avto, na vozičku pa se blazno maje

- bremza na balanci ni povezana z zadnjo osjo, pač pa z diskom na vrtljivem sprednjem kolesu. Pri vožnji navzdol se mi zdi bolje bremzati zadaj

- majhen voziček, ampak zastonj ravno ni

.
Cam

Cortina Evolution X3 + lupinica Bye Bye

Voziček je kompletno opremljen, z zelo fensi šmensi košaro z vsemi dodatki. Lupinico je treba kupiti posebej. Ogrodje je izredno lahko, medosna razdalja velika, zloži se dobro. Elementi so kompatibilni brez adapterjev. Sedež se da povsem zravnati in namestiti v obe smeri.

Ampak:

- na balanci ni bremze!

- gume brez zračnic! (To vendar odpade - na makadamu 2x orenk zažlajfaš in dobiš nepopravljive ohtarje... Lanski model sicer ima šlauhe, je pa dosti težji.)

- osrednji del ogrodja je obložen s kičasto plastiko, tako da izgleda zelo češko

- ta sistem je, sploh ker ni optimalen, predrag

.

Bebe Comfort

High Trek + košara Windoo + lupinica Creatis.

Izjemen sistem! Zelo domiselno, high-tech ogrodje: vzmeteno na obeh oseh (!), se fajn zloži in je peresno lahko. Na balanci ni samo zavora, ampak tudi stikalo za blokado smeri prednjega kolesa (pri vseh drugih vozičkih je treba iti okoli in nekaj pritisniti pri kolesu). Sedež se da enostavno obrniti. Košara in lupinica sta razred zase - po mojem mnenju najbolj fensi-šmensi na tržišču.

Ampak:

- precej sem ga vozil v kleti Baby centra in vožnja rahlo razočara - občutek ni čisto pravi

- stvar ima prvisoko težišče

- plašči s prenizkim presekom imajo grob profil tudi v osi, tako da je vožnja na gladki podlagi po nepotrebnem groba

- meni se sicer zdi vreden tega denarja, ampak stvar res ni poceni

- in glavno: žena ni mogla preboleti, da je sedež čisto majhen in da se ga skoraj ne da regulirati, kaj šele povsem zravnati.

.

Quinny

Freestyle 3XL + košara Dreami + lupinica Maxi-Cosi CabrioFix

Tale meni izgleda rahlo zastarelo - ven je prišel že 2004, spremenili pa so le sprednje kolo (nekoč je bilo vpeto v paralelogram, da se je nagibalo na ovinkih, zdaj pa je vrtljivo 360°). Najbolj me moti štorasto ogrodje iz tankih okroglih cevi, ki so povrh še rumenkasto eloksirane. Pa težek je - ogrodje s stolom zelo dobrih 15kg! Pa zloži se precej na veliko. Pa čez balanco je nataknjena ogabna skajasta obloga (na srečo s fršlusom, da se jo da hitro odstraniti). Pa stol se zelo štorasto pritrdi s 4 škarjastimi zaklopi, ki jih je težko na pamet zadeti. Košaro in lupinico se pa namesti s pomočjo velikih štorastih plastičnih adapterjev, kar mi ni nič kaj všeč.

Ampak:

- vozne lastnosti so odlične

- težišče je precej nizko, kar prispeva k stabilnosti

- zadnjo os podpirata zaupanja vredna amortizerja z velikim hodom

- kolesa s pravimi špriklami in debelimi gumami obetajo veliko radosti po bližnjih hostah in makadamih

- dovolj velik stol se da obračati in nastavljati po želji

- košara Dreami se meni zdi res udobna in praktična. Obloga je snemljiva in pralna, zraven so priloženi še jogi, prevleka za kovter, mreža proti mrčesu in folija za dež.

- odlična lupinica Maxi-Cosi sicer ne more nadomestiti košare (ravna podlaga), jo je pa praktično, recimo za v trgovino, iz avta natakniti na podvozje - ta kombinacija izgleda dokaj kul.

- ta sistem je od naštetih v ožjem izboru privlačno najcenejši.

.

Uganila sta - doma je že nekaj dni parkiran točno tak, peščen, Freestyle 3XL.

Mal bo še za počakat, zaenkrat ga pa po stanovanju furava praznega :))

Novice iz hoste

Takole je - jurčki še ne rasejo, se pa najde kako zeleno golobico.
.
četrtek:
Zgoraj desno kao jurčki, spodaj levo pečenice.

Pečenic raje ne trebita v hosti, ker so polne mlečka. Te gobe izredno smrdijo, nekako med zelo smrdljivim plesnivim sirom in javnim straniščem. So pa tudi izredno okusne.
.

sobota:

Od golobic zaupam le takim: klobuk mora biti zgoraj rumenkast do modrozelen in spokan.

.

.

.
.

ponedeljek:

Suša gobam načelno ne ustreza, zelenim golobicam pa še kar.

Vse objavljene so padle na špecialnem kotičku, ki sem ga odkril lani - na tesnem obronku pod točno določenimi 4 brezami.

Svaštarjenje

Zadnje čase je naporno, tako da za gobarjenje, kaj šele za tale blog, ne najdem časa.

Menda si bo treba postaviti prioritete - ne le za sproti, predvsem dolgoročno.

.

*

Družina

Kako že gre tista? Človek mora v življenju narediti 3 stvari...

1. Če seštejem vso prčkarijo, lahko mirno zatrdim, da sem hišo, z lastnimi rokami, že postavil. Seveda pa se tu ne konča - v srednjeročnem obdobju bi se v Ljubljani rabilo še nekaj otroških sob in en atelje, tako da se bo treba kmalu spoprijeti z vlogo za pridobivanje gradbenega dovoljenja...

2. Tudi drevo sem že posadil. No, vsaj kakih 20. Nazadnje 2 ginka - enega na Zabukovju, drugega v Sevnici. Sekcija 21, še enkrat hvala, pridita ju kaj pogledat!

3. No, glede 3. stvari pa le toliko, da tudi slepa veja evolucije verjetno ne bom:) Počasi se ima vse obrniti na glavo. Zbogom lagodnost, ahoj odgovornost...

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot večkratni oče, priden gospodinjec in provider z vedno polno malho...

.

Arhitektura

Golobič je diplomiral pred par leti, Gates častno pred par dnevi, Grega Repovž (predsednik Društva novinarjev Slovenije) in Joc Pečečnik (4. najbogatejši Slovenec) pa sploh ne. Jaz eno sicer že dolgo imam, druga je pa po dolgi pavzi zdaj res na vrsti.

Vpisal sem dodatnih 6 predmetov, da mi bodo priznali 3. bolognsko stopnjo, ampak takle "študij" na FA je res farsa. Po poslušanju teh 6 predmetov lahko ugotovim, da se nisem naučil a ma čisto nič novega - 37,56 €, kolikor mi zaračunajo opravljanje vsakega izpita, se tako zdi nezaslišano odiranje. Predvsem sem pa za brezplodno izgubljanje časa po hodnikih upravno povsem neučinkovite inštitucije, ki se izgublja v neznosnih formalizmih, odločno prestar. No, jeseni bo zaključeno.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot uspešen arhitekt...

.

Sikarstvo

Na "umetnik" ali "slikar" ne slišim. ALU je sanatorij, scena en sam freak-show, "umetnik" pejorativ.

Želja "razviti svoje talente" se spremeni v past. Anahronistična Akademija še vedno producira po 15 akademskih slikarjev, ki so z zvestobo cehu apriori obsojeni na marginalstvo - v istem umetnostnem sistemu! Poglejta, s čopičem v roki nas vztraja 20%...

Za preživetje sta 2 možnosti - prodajne galerije in fishing for subventions. Slednja možnost zna biti donosna in je poleg tega dolgoročno smotrnejša. Ampak jaz imam do "delanja projektov" in fehtanja komisij, ki delijo denar davkoplačevalcev, odpor. Etatizem na kulturnem področju bi se dalo v glavnem brez škode zatreti - z davčnimi vzpodbudami, ki bi povzročile, da bi se obračal denar lastnikov. "Strokovnjaki" delajo mnogo bolje, če so odgovorni lastnikom, kot če sedijo v komisijah za prerazdeljevanje novcev, odgovorni le svoji mreži prijateljev in znancev.

Svoje nič kaj všečne slike torej dokaj ekstenzivno ponujam v prodajnih galerijah in čakam, da se pojavi kupec z lastnim denarjem.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot dobro prodajan slikar...

.

Yacht design

Da ne bo nesporazumov - termin pokriva vsa prostočasna plovila z jadri ali motorjem, od jol do razkošnih megajaht. Stvar me zanima od nekdaj in pred kakim letom sem za začetek začel snovati jadrnico za tržno nišo, ki je po silnem razvoju čarterja in zamrtju dnevnega priobalnega jadranja zazevala na Jadranu.

Od zelo naivnega začetka sem preko preobložene jadrnice, ki jo je JJ označil kot "za reveže", pristal pri bolj "race" varianti, ki pa ima še vedno likalniške proporce, je krajša od 5 m in naj bi opremljena, z genakerjem in prikolico ter z davkom, stala pod 16k EUR.

Indeks STIX jo sicer vrže lepo v C kategorijo, zaplete pa se pri optimiranju trupa in pritiklin - po študiju Marchajeve hidrodinamike, Larssona in Eliassona, NACA profilov in seveda realiziranih podobnih primerov sem mislil, da že nekaj vem; ko pa skozi Maxsurf in Span za primerjavo poženem še "škatlo za čevlje", navaden kvader z enakim izpodrivom, foili in jadrovjem - se zmogljivosti razlikujejo za pičlih nekaj %! No, čas bo za ponovne konzultacije z JJ-jem - ker pa so pred kratkim pogoreli in se širijo v zamejstvo, ga nočem moriti z neumnostmi, dokler ne "naredim domače naloge". Več o P 16, skratka, kdaj kasneje.

Seveda imam v srednjeročnem planu vpis na tisto slavno dopisno šolo Westlawn. Zaenkrat sta jo naredila JJ in Justin.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot uspešen yacht designer...

.

Publiciranje

Recimo, da sem pismen. Stvari me zanimajo, medije sproti absorbiram, občasno kampanjsko berem knjige - kar premeljem, pa puščam tule. Na blog počasi začenjam dobivati celo nekakšne odzive.

Pustimo to, da me je Starosta že davno vabil na Rozino in Crnkovič na Blogos (sem se zahvalil).

Zadnjič me je denim poklicala neka tetica, če bi prišel na Trenja razglabljat o stanovanjski problematiki. No, ko sem po začetnem izmikanju le privolil v javno izpostavljanje, se mi je tetica zahvalila, nato pa se je na srečo pojavila afera Sova, poglavje "indijski zdravilec", in je itak odpadlo. Kronična stanovanjska problematika bo najbrž na vrsti poleti, ko se aferaštvo poleže...

Nekateri pravijo, da se Mići ne da z vsakim - da je tu blagovolil puščati svoje veleume, naj bi bila posebna čast.

Evo, omenili so me celo v Mladini.

Prejšnji teden pa me je pohvalil celo Branko G, ki je tu naletel na komentar neke njegove knjige in prebral še drugo in se punudil, da mi zrihta tiskano objavljanje knjižnih ocen...

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim najmanj kot mnenjski voditelj...

.

Kmetovanje

Od malega sem hrepenel po koščku trate. Če si pa danes pomanem oči, vidim, da sem postal talec trat. Že par let približno 10x pokosim 1100m2 neto trate v Lj., 4x letno 2000m2 neto travnika na Zabukovju (+ dodatnih 4x samo zgornjih 600m2) in 2x letno 300m2 strmega brega pri D-jini hiši (ravninski del na srečo kosi sama).

Da o obračanju komposta, prekopavanju vrtov, obiranju malin, futranju mačke in sprehajanju pesa sploh ne govorim...

Bi se spodobilo reči: čez 5 let se vidim kot popoln kmet?

.

Infotainment

Za razliko od internetnih portalov, ki so odvodi matičnih televizijskih in časopisnih hiš, je medijski portal, ki se je pojavil pred kratkim, zrasel neposredno iz okolja, v katerem funkcionira - interneta. Še več, tehnično gre za blog, ki ga (še) zmore podpirati WordPress. Vsebinsko pa za (eni pravijo lev, meni se zdi neodvisen) imformacijski servis, ki korektno široko pokriva lokalno sceno, stvari pa podaja na svež, dostikrat posrečeno duhovit in vedno dovolj sproščen (ups) način. Jaz verjamem, da ima stvar bleščečo prihodnost.

Seveda se mi zdi strašno nobel, da me Starosta in Sever vabita k sodelovanju - po obisku res posrečenega deska, kjer med kamnitima stebroma in kupom Macov, pod katerimi se vlači Sarkićev dalmatinec Janša, vlada eno tako fajn vzdušje, je pa vse skupaj še bolj vabljivo. In impresivno bistrega brainstormerja Vuka sploh še nisem omenil.

Preden se začnem bolj resno javno izpostavljati, pa moram dobro razčistiti par stvari.

- Si to sploh želim? Zavestno se pretiranemu izpostavljanju izogibam, je pa možno, da je blog manifestacija ravno nasprotne želje podzavesti...

- Ali zmorem? Ni hujšega, kot preveč javne pozornosti v kombinaciji z vakuumom v glavi obsijanega...

- Je to pametno? Za dejstvo, da arhitekturna in likovna kritika v Sloveniji ne obstaja, obstaja razlog - med seboj se vsi poznamo. In nikomur se za ceno tega, da bi tvegal morebitno uslugico v megleni prihodnosti, ne zdi vredno javno obelodaniti svojega kritičnega mnenja. Ampak to je itak treba spremeniti. Ta družba se preveč samocenzurira.

- Ali ni to priznanje poraza? Saj vesta: "Kritizira, kdor ni sposoben ustvariti". Jaz se v tej enačbi ne želim videti.

- Preden začnem javno delati budalo iz sebe, je dobro tudi razčistiti, ali naj se pojavljam kot "jaz", ali, kot je danes popularno, kot kak "alter ego"...

Stvar me, skratka, mika in najbrž bom kmalu začel trkati na vajino vest.

Najbrž bi si moral postaviti cilj: čez 5 let se vidim kot medijska zvezda...

.

*

Skratka, tako svaštarjenje se ob koncu petletke rado konča kot

"vsacga mal - vse sk´p n´č"...

A je kdo videl kako gobo?

Prejšnjič sem se uštel.
Hoste so še vedno prazne.
Ta vikend sem našel vsega par lisičk.

.

.

.

.

Se mi pa zdi, da se bo prihodnji vikend zares začelo zares.

Letališče Pučnik

O ljubljanskem letališču sem že pisal, a ne o tem.

Tega, brniškega, pa je vlada včeraj preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

.

Najprej moram seveda povedati, da se mi zdi, da gre za nepomembno bombico, ki naj državo spravi čez prihajajoče obdobje kislih kumaric. In odvrne pozornost od padajočih ratingov.

.

Potem bi dodal, da se mi zdi nevtralni Brnik (ali samo Letališče Ljubljana) mnogo bolj posrečeno, kot za tujce neizgovorljivo ime z dvema strešicama. No, dobro je vsaj, da tujci ne vejo, da začetek priimka, puč, tu pomeni nekaj takega kot "državni udar" - hecna oznaka za mednarodno letališče mlade republike, ki menda ni "banana"...

S tem v zvezi se spominjam, kako so "pametni ljudje", ko sem hodil v 8. razred, skušali na vsak način čez noč preimenovati našo šolo iz Ledine v "OŠ Ledina - Josip Jurčič". Seveda smo se strahovito uprli in kasneje je izbrano ime Ledina prevzelo celo bližnje učiteljišče.

.

Na koncu pa naj še pojasnim, da ne bo kakih nesporazumov, da dr. Pučnika zelo cenim. Z njim sem se imel nekoč celo čast rokovati in izmenjati nekaj besed. Takole je bilo:

Ker so bili časi na moč viharni, sva se s sošolcem, s katerim sva se tedaj svetovnonazorsko kar ujemala, odločila vanje malo aktivneje poseči. Gre za 2. letnik gimnazije, se pravi kakih 16 let. Takrat je bila edina stranka, ki ni bila kmečka, SDZS (socialdemokratska zveza Slovenije), in sva se pojavila pri njih, če lahko kaj pomagava. In res, tedne pred prvimi demokratičnimi volitvami sva lahko na obraze na plakatih nekakšne "stranke demokratične prenove" skrivaj lepila velike napise "JE KOMUNIST".

SDZS je imela prostore v kleti neke vile v Šiški in v stavbi nekje med Cukrarno in Poljansko gimnazijo. Predsednik je bil kasnejši sindikalist (KNSS) Tomšič, midva pa sva poslovala predvsem z nekim kodrolasim Matjažem Šinkovcem (ne vem kako funkcijo je imel, mogoče podpredsednik), za katerega se je vedelo, da je pisal hecne ZF zgodbe, ki se je vozil z neverjetno razsuto diano. No, točno ta Šinkovec je po par angleških letih pristal na čelu Sove.

Omeniti je treba še nekega Frančka, vitkega gospoda majhne rasti, ki je skrbel za fotokopirni stroj, s katerim smo izdelovali naš material, in nekega gospoda Silvestra Plahutnika, za katerega pa se je pred par leti izkazalo, da je v resnici Albanec Refik Mehmedi, ki ima na vesti več kaznivih dejanj in si je pač nekoč spremenil ime.

Ne, Janše takrat še ni bilo zraven. Menda je bil pri nekih demokratih, nemara celo Peršakovih.

No, nekega večera, ko sem se znašel v tistih mestnih prostorih, ne v Šiški, pa sem bil predstavljen Samu Resniku, za katerega sem vedel, da je ZF pisatelj, kot Šinkovec. Resnik pa me je predstavil dr. Pučniku. Ki je meni pomenil vsaj toliko kot nekaterim Tito.

Jaz se za nekakšnega zaslužnega Osamosvojitelja seveda nimam, bil sem pa pravzaprav v najbolj kočljivih letih nekaj časa vseeno nekako zraven. Iskreno, zagnano, brez fige v žepu in brez kake posebne računice.

No, kasneje je zmagal Demos, Kučan je premagal Pučnika, imeli smo referendum in vojno, Demos je razpadel v Poljčah, potem so se začele Drnovškove vlade, Osamosvojitelji so izdali vsak svoje spomine, vmes pa so obogateli tranzicijski milijarderji...

.

Nedolžno ljubljansko letališče pa bi vseeno lahko pustili pri miru.

Letnik 07

Takole je. Vroče je in tudi vode pade zadnje čase dovolj z neba. Teoretično bi se torej moralo že začeti. V resnici pa jih je zaenkrat le za vzorec. Na sliki je prvi vzorec z letnikom 07.

.

Velika večina gobe je pod zemljo. "Jurček" ali "lisička" je le cvet. Preden gobe zacvetijo, morajo hife na debelo prepresti hosto.

.

Hoste še ne dišijo po gobah. Humus še nima tistega pravega, plemenitega vonja. Se mi pa zdi, da bo močno zacvetelo že ta vikend. Ostanita doma!