Katoliški zelotizem

Štuheca sem od nekdaj cenil - ne le zato, ker me njegova negovana pojava spominja na drugo, srednjeveško inkarnacijo Blackadderja, kjer Rowan Atkinson (za razliko od prve, Edmunda) izgleda neizmerno kul - pač pa predvsem zato, ker je v raznih intervjujih dal vedeti, da v resnici ni tako zadrgnjen klerikalec, kot bi se dalo soditi po njegovih funkcijah v cerkveni hierarhiji - pač pa človek, s katerega razmišljanjem se v glavnem lahko identificiram celo jaz.
.
Potem pa preberem, kaj je zadnjega avgusta objavil v Družini, pa se malo zdrznem. Preberita torej najprej njegovo remek delo, Katoliški zelotizem.

Pa začnimo.

.

Zelotizem

.

Cenjeni avtor na začetku bije plat zvona zaradi pohujšljive sintagme

"krščanski demokrati", češ da hočejo nekateri "politiko prežeti z vero" in "narediti politiko za orodje evangelizacije".

V jedru besedila naš cenjeni klerik bralce posvari pred trenutno eno najpomembnejših oseb EU, predsednico nemške krščansko demokratske stranke, Angelo Merkel, z besedami: "Utopično prizadevanje za pokristjanjevanje družbe s pomočjo politike je že zdavnaj doživelo svoj zgodovinski polom."

V zadnjem, posebej kontradiktornem odstavku, pa glede omenjene sintagme hkrati svari, da "ta pojmovna zveza postaja vse bolj neverodostojna zaradi prakse, ki velikokrat nima nič skupnega s krščanstvom", in, takoj povsem nasprotno, da predstavlja zelotizem, "krščansko politično gorečništvo", ki da "nima mesta v sodobni družbi in v katoliški Cerkvi".

.

Slovenska zelotistična scena

.

Ker cenjeni avtor ni upal direktno nastopiti proti kaki konkretni stranki (sintagma je dosledno pisana z malo začetnico) - indirektno, sprenevedavo sejanje zmede med bralce Družine pa bi bilo sploh povsem nekatoliško, da ne rečem nekrščansko - vzemimo, da je govoril povsem na splošno.

Ker sam tega ni storil, bom trenutno slovensko politično ponudbo po kriteriju zelotizma razvrstil sam:

.

- Na prvem mestu je nedvomno Vinko Ošlak. Ta katoliški fanatik, ki je iz čistega zelotizma 3 leta pred upokojitvijo izstopil iz Cerkve, zdaj pa se priduša, da ga nekdanji kolegi duhovniki zaskrbljeno sprašujejo le po tem, "kaj bo z njegovo penzijo", nihče pa da ga ni vprašal, "kaj bo z njegovo dušo", po Štuhecevem mnenju gotovo nima mesta "v sodobni družbi, kaj šele v katoliški Cerkvi", a ne. Poleg tega zelotistični Ošlak nikoli ne pozabi poudariti, da je ena bistvenih nalog evropske Cerkve - dokončno pokristjaniti Turke :))

.

- Takoj na drugem mestu mora biti stranka srhljivo zelotistično zvenečega imena - Krščansko demokratska stranka. Taka rakava tvorba v telesu slovenskega katoliškega občestva, če sem pravilno razumel besede cenjenega Štuheca, seveda "nima mesta v sodobni družbi in katoliški Cerkvi".

.

- Tretje in četrto mesto si delita stranki SLS in N.Si.

Slovenska ljudska stranka, nekdaj zelo kratek čas SLS + SKD, kot pravnoformalna naslednica lika (imena in znaka) in dela SKD. Pozor, Slovenskih krščanskih demokratov. Fej, zelotizem!, kajne, Štuhec. Taka škodljiva tvorba seveda "nima mesta v sodobni družbi in katoliški Cerkvi".

In N.Si, s polnim imenom Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, kot stranka, ki je nastala tik pred predprejšnjimi volitvami kot zelotistični recidiv SLS + SKD. In seveda kot stranka, ki se nesramno ponaša z zelotistično zvenečim podnaslovom. Taka škodljiva tvorba seveda "nima mesta v sodobni družbi in katoliški Cerkvi."

Da pa cenjenemu gospodu Štuhecu ne bi naredili krivice, je treba seveda omeniti, da se je N.Si prav pred volitvami od zelotizma z jasnimi dejanji odločno ogradila.

Česa, kar bi bilo dlje od krščansko demokratskega, demokratskega, ali pa samo krščanskega, kot to, v sodobni slovenski politični zgodovini ne poznamo.

.

- Na petem mestu je stranka SD, se pravi Pahorjevi socialdemokrati. Pomislite, hvalijo se s tem, da na njihovi listi kandidirajo tudi predstavniki Krščanskih socialistov (najbrž jih pestujejo odkar je Kocbek podpisal Dolomitsko izjavo), kar zveni skoraj tako zelotistično, kot krščanski demokrati, kajne, Štuhec.

Taka škodljiva tvorba gotovo "nima mesta v sodobni družbi in katoliški Cerkvi".

.

- Na odličnem šestem mestu pa je stranka SDS. Sicer je postopno res požrla praktično vso "pomlad", vse partnerje, oziroma recimo raje vso konkurenco na desnici, in torej računa na zelotistične glasove velike večine tistih, ki se čutijo kristjane in so nekoč volili zelotistične stranke. V toliko je zelotistična.

Ne smemo pa pozabiti, kot med vrsticami pove Štuhec, da je si je stranka SDS, danes članica EPP, evropske "desne internacionale", par mandatov nazaj, ko se je še imenovala "socialdemokratska", močno prizadevala priti v evropsko levo, "socialistično internacionalo", a ji je nesramni Pahor to s sovražnim lobiranjem preprečil.

Temu, da se je SDZ(S), v isti zasedbi kot danes, pod Janšo in vključno z vsemi Tanki in strokovnjaki za javne televizije Grimsi, nato pragmatično našla med desnimi in se preimenovala v SDS, seveda ne smemo reči "kriza identitete". Da si je Janša nekoč prizadeval priti v skupino EU levih strank, kjer je visoko v hierarhiji tudi hudobni direktor finske javne televizije, je treba razumeti, kot modro ugotavlja Štuhec, izključno kot nesebično borbo proti zelotizmu v Sloveniji.

Ne smemo pa pozabiti niti, da je konsistentna politika SDS največ prispevala k uničenju nekdanje zelotistične anomalije - SKD. Ko je Janševa stranka na volitvah dobila 3,2%, so tisti zelotisti dobivali vsaj 10% - pa poglejte, kako je danes.

Modro združevanje takrat res močnih SKD in SLS ob nesebični asistenci (takrat šibkega) Janše, ki je neumorno deloval, kot se spomnite, za zaveso v Festivalni dvorani, je ob kasnejšem razvoju z nastankom N.Si in Koalicije (Pič/...) Slovenija - največ doprineslo k zatrtju zelotizma na slovenskem, nam med vrsticami razloži cenjeni klerik Štuhec.

.
Timing

.

Od kod Štuhecu navodilo, da je 3 tedne pred volitvami med bralce katoliškega tednika nujno lansirati nebulozo o pretečem zelotizmu, jaz ne vem. Predvsem res upam, da RKC navsezadnje ni tako zelo hierarhično in enoumno organizirana, kot se splošno misli, ampak da znotraj nje vlada koristen dialog.

Čeprav - timing, lokacija in avtor omenjenega članka dajejo preveč očitno vedeti, da tu ne gre za naključje. Ne gre za, kot se reče, "akademsko debato". Gre za "navodilo".

.

"Navodilo"

.

Če se je slovenska Cerkev v zadnjem desetletju česa naučila, se je tega, da po razkrinkanju nadebudnih FDV-jevcev iz Lukšičevega seminarja - s prižnic ne sme dajati direktnih navodil.

Naučila se je tudi tega, da ji je daleč največ javnomnenjske koristi naredil mili nadškof Šuštar, in precej javnomnenjske škode, označimo ga po Štuhecovo z zelotističnim, preveč direktni (danes kardinal) Rode.

RKC direktnih navodil volivcem ne daje več.
.

"Navodila" prihajajo subtilneje. Denimo v obliki kolumen v Družini.
Kot je dal vedeti Štuhec, moramo danes narediti vse, da slovenski kristjani zelotističnih strank ne bodo volili niti po pomoti.

Gospod Štuhec zna z ovčicami.

Mednje je lansiral izraz, za katerega je 99% bralcev Družine slišalo prvič. Besedilo je sestavil zelo učeno. Ampak spet skrbno preprosto v dveh točkah, ki bosta veliki večini bralcev zveneli v glavi vsaj do 22. septembra:

.

zelotizem = ZLO

Krščansko demokratska stranka = ZELOTIZEM

.

Piarovec Štuhec pa je dal med vrsticami vedeti tudi bistveno. Med vrsticami, a povsem razumljivo, jasno navodilo:

Voli Janšo!

.

E, ne bom.

Ampak jaz itak nisem nek bralec Družine, kajne.

Se mi pa pri vsem skupaj poraja precej vprašanj.

Pa vama?